“Gaja iz fundacije Umanotera je bila neposredna in nam je brez ovinkarjenja povedala, kaj vse lahko kot posamezniki storimo, da ustavimo vse slabše razmere okoli nas. Vsekakor moramo začeti ukrepati že danes, da se ne bodo zgodile usodne posledice,” so še zapisali v napovedniku.

Prispevek Umanotera v Mali malci je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ob 9. uri bo organizirano vseevropski dogodek »Moj svet. Moj prispevek. Naš planet.«, kjer bodo svoj pogled in ideje delili Thomas Pesquet, astronavt Evropske vesoljske agencije, Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, Sacha Dench, avstralska biologinja in ambasadorka ZN, Clara de la Torre, namestnica generalnega direktorja DG za podnebno politiko in dr. Kimberly Nicholson, podnebna strokovnjakinja. Dogodek, ki bo potekal v angleščini, bo povezovala evropska novinarka Beatriz Ríos, nanj pa se lahko prijavite TU.

Celoten program najdete tukaj: Program

Podnebni pakt doma

Ob 11.30 pa bo po spletu potekal slovenski dogodek Podnebni pakt doma. Uvodnemu pozdravu vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše bo sledilo kratko predavanje Boštjana Videmška z naslovom Kako ne izgubiti upanja v času podnebne krize? in okrogla miza, na kateri bodo trije slovenski ambasadorji evropskega podnebnega pakta Boštjan Videmšek, Urša Zgojznik (Ekologi brez meja) in Gaja Brecelj (Umanotera) iskali odgovor na vprašanje Kakšne družbene spremembe zahteva podnebna kriza?

Dogodek bo moderirala Katarina Trstenjak, spremljate pa ga lahko preko FB strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in na tej povezavi

Mreženje in nasvet strokovnjaka

Delavnica soustvarjanja vključevanja mladih iz cele Evrope bo potekala od 14.00 do 16.30 ure. Udeležba na dogodku je možna le s predhodno prijavo in je namenjena mladim med 15 in 30 letom starosti, ki živijo v Evropi. Več informacij: https://youth-climate-pact-challenge.b2match.io/

Prispevek Podnebni pakt: Dan za dejanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Onesnaževanje okolja in količina odpadkov, vključno s plastiko za enkratno uporabo, sta neposredno povezana z našim življenjskim slogom. Posedovanje (nepotrebnih) materialnih dobrin je postalo statusni simbol in rodila se je potrošniška kultura, kjer potrošnja oz. posedovanje samo po sebi predstavlja užitek, ugodje, pozitivno samopodobo, smisel življenja. Slovenci smo potrošniško kulturo vzeli za svojo. Smo svetovni prvaki v površini nakupovalnih središč na prebivalca. Pogosto brez prevpraševanja o tem, kje in kako so bile stvari proizvedene, kupujemo poceni stvari, radi imamo akcije. Potrošniška družba je tudi atomizirana družba – nakupovanje ne zahteva odnosov s soljudmi, posameznikova oskrba je neodvisna od skupnosti, v kateri živi.

Nakup pa ni samo nakup. Vsak nakup vpliva na življenje ljudi in ostalih živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta. Znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. Naravne vire danes porabljamo skoraj dvakrat hitreje, kot se lahko obnavljajo, življenjski slog Slovencev pa temelji na porabi za skoraj 3 planete virov. Razmah potrošništva je trčil ob planetarne meje. Dejstvo pa je, da neskončna rast potrošnje na omejenem planetu pač ni mogoča.

Kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela gospodarstva se tudi v Sloveniji povečujeta obseg in raznolikost ponudbe alternativnih načinov oskrbe. Souporabljamo, izmenjujemo, ponovno uporabljamo in izposojamo si lahko tako rekoč vse: obleke, igrače, avtomobil, kolo, orodje, hrano, semena, knjige, športne, glasbene in gospodinjske pripomočke…

Ob zavedanju odgovornosti naše generacije za preprečitev družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma je 30 organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na področjih sociale, varstva okolja, družboslovja in gospodarstva, pripravilo Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije z nadnaslovom Za družbo blaginje v trdni mreži življenja, ki temelji na osnovnih vrednotah spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti. V Manifestu so opisane tudi številne konkretne rešitve, ki ponujajo odgovore na vprašanja, kot so Kaj pomeni, da je družba napredna? Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? Rast gospodarstva – zakaj, za koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj? Dokument kliče po uporabi ter razpravi in ker so problemi vseobsegajoči, za ta preobrat kot družba potrebujemo tudi (ali celo predvsem) izobraževalce.

Ob letošnjem dnevu Zemlje bo potekalo veliko dogodkov, politiki bodo (bolj z besedami kot dejanji) opozarjali na pomembnost ohranjanja Zemljinih procesov, a Zemlja je na ta dan takšna kot vsak drug dan: ujeta v svoje ritme, deluje v neštetih prepletenih procesih, polna je presenečenj in modrosti. Predvsem nas opominja na širše razsežnosti prostora in časa. Mi Zemlje nikakor ne bomo uničili. Scenariji govorijo v najslabšem primeru o propadu civilizacije in o velikem izumrtju živali in rastlin. Zato dan Zemlje ni skrb za Zemljo, ampak skrb za nas – za živa bitja, ki nam ta planet predstavlja dom. Vsekakor pa prihodnost ni naša usoda, ampak naša izbira. Gandhijeva misel, da ima naš planet dovolj virov za vse potrebe vseh ljudi, ne pa tudi za ves pohlep nekaterih ljudi, nam pri tem kaže pot.

Gaja Brecelj

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Prihodnost ni naša usoda, ampak naša izbira je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.