FRA obvešča, da bo naslednje poročilo o upoštevanju Listine o temeljnih pravicah EU v državah članicah, ki bo objavljeno decembra 2022, posvečeno pregledu civilnodružbenega prostora in vloge civilnodružbenih organizacij pri zaščiti in spodbujanju vrednot, ki temeljijo na vladavini prava, demokraciji in temeljnih pravicah.

Vabijo vas, da najkasneje do 9. maja 2022 izpolnite spletni vprašalnik, ki je dostopen na tej povezavi. Izpolnjevanje vam bo vzelo približno 20-30 minut, sodelovanje je anonimno.

Pripravila: PV

Prispevek FRA poziv NVO pri pripravi novega poročila o upoštevanju Listine o temeljnih pravicah EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Rezultati tega posvetovanja bodo objavljeni in posredovani civilni družbi, oblikovalcem politik, zainteresiranim stranem in medijem, da bi spodbudili ukrepe, ki lahko izboljšajo pogoje za organizacije civilne družbe po vsej EU, ter nadgradili najnovejše poročilo agencije FRA o “zaščiti državljanskega prostora v EU” iz septembra 2021.

Vprašalnik najdete TU.

Izpolniti ga je treba do 13. januarja 2022.

Za izpolnjevanje boste potrebovali približno 20-30 minut. Za svojo organizacijo izpolnite vprašalnik samo enkrat. Vsi odgovori so v celoti anonimizirani in jih ni mogoče izslediti.

Vprašanja se nanašajo na izkušnje vaše organizacije na naslednjih področjih:

• splošni položaj civilne družbe
• grožnje in napadi
• dostop do finančnih sredstev in virov
• spodbudno regulativno okolje in zakonodaja
• vloga civilne družbe kot del sistema nadzora in ravnovesja
• dostop do postopka odločanja in sodelovanje

Vprašalnik vsebuje tudi nekaj osnovnih vprašanj o vaši organizaciji, na primer o vaših glavnih delovnih področjih in geografskem obsegu vašega dela.

Prosimo vas, da vprašalnik posredujete svojim mrežam in partnerjem civilne družbe.

Za dodatne informacije pišite na: frp@fra.europa.eu

Prispevek Anketa o stanju civilne družbe v letu 2021 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnje poglavitno poglavje raziskuje vpliv pandemije covid-19 na temeljne pravice. Preostala poglavja zajemajo: Listino EU o temeljnih pravicah; enakost in nediskriminacija; rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost; enakost in vključenost Romov; azil, meje in migracije; informacijska družba, zasebnost in varstvo podatkov; otrokove pravice; dostop do pravnega varstva; in izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

Preberi celotno poročilo

Pripravila: PV
Foto: Posnetek zaslona FRA

Prispevek Kako je bilo s človekovimi pravicami v EU v letu 2020? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Veliko majhnih, pozitivnih dejanj lahko vodi k velikim stvarem. Frisco Roscam Abbing v tem podkastu pojasnjuje, kako lahko človekove pravice preprosto braniš z nečem tako preprostim, kot je glasovanje.
Podkast lahko poslušaš TU.

Serijo podkastov  Fundamentally Right izdeluje Earshot Strategies za Evropsko agencijo za temeljne pravice (EU Agency for Fundamental Rights, FRA).

Prispevek Novi podkast iz serije Fundamentally Right je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Vprašalnik o izzivih za NVO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če vaša organizacija delujete v državi članici EU, Srbiji, Severni Makedoniji, ali na ravni EU, vabljeni k izpolnitvi vprašalnika, ki ga v angleškem jeziku najdete tukaj.

Rezultati ankete bodo objavljeni in posredovani različnim deleženikom in medijem po vsej EU. S tem želijo spodbuditi ukrepe, ki lahko izboljšajo delovne pogoje za civilnodružbene organizacije.

Anketa traja približno 15 do 20 minut, odprta bo do 20. januarja 2021. Anketo lahko organizacija izpolni enkrat!

Prispevek Anketa Agencije Evropske unije za temeljne pravice o državljanskem prostoru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Priročnik za izboljšanje zaščite otrok s poudarkom na žrtvah trgovine z ljudi na voljo v slovenskem jeziku je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

FRA je leta 2018 začela z letnimi posvetovanji z organizacijami, ki sodelujejo v FRP, s poudarkom na izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Posvetovanje je sledilo objavi poročila FRA iz leta 2018 o izzivih, s katerimi se sooča civilna družba, ki deluje na področju človekovih pravic v EU, in je izpostavilo različna zaskrbljujoča področja, identificirana na podlagi podatkov, ki jih je zbrala raziskovalna mreža FRANET, ter intervjujev s strokovnjaki.

Drugo posvetovanje, ki je bilo ponovno izvedeno prek spleta, predstavlja posnetek stanja v letu 2019. Kaže, da se številne organizacije civilne družbe, s katerimi FRA sodeluje, še vedno soočajo z izzivi pri svojem vsakdanjem delu. Poročilo povzema ključne ugotovitve, ki odražajo stališča in izkušnje 205 organizacij civilne družbe, ki so sodelovale v drugem posvetovanju.

Ključne ugotovitve

Organizacije civilne družbe so bistveni del demokratičnega sistema. Ukvarjajo se s številnimi družbenimi vprašanji in človekovimi pravicami, zagovarjajo pravne ter politične odzive, ki spoštujejo človekove pravice, in zagovarjajo odgovornost nosilcev oblasti. Količina, kakovost in intenzivnost ovir, ki vplivajo na sposobnost organizacij civilne družbe, da opravljajo svoje delo, kažejo na splošno stanje države na področju temeljnih pravic, demokracije ter pravne države.

Številne organizacije za človekove pravice, s katerimi FRA sodeluje, se še vedno soočajo z izzivi pri svojem vsakdanjem delu, kaže drugo posvetovanje agencije s FRP. Ugotovitve potrjujejo aktualnost in ustreznost mnenj, ki jih je FRA oblikovala v svojem poročilu o civilni družbi iz leta 2018 in ki bi jih morale upoštevati institucije EU ter države članice EU.

• Le vsak deseti anketiranec – iz organizacij civilne družbe, ki delujejo na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi na ravni EU ali mednarodni ravni – pravi, da se je stanje leta 2019 »izboljšalo« ali »močno izboljšalo«.
• Skoraj polovica anketirancev iz organizacij civilne družbe, ki delujejo na nacionalni in lokalni ravni, meni, da se je stanje v njihovi državi »poslabšalo« ali »močno poslabšalo«. Preostali anketiranci menijo, da je stanje »ostalo enako«.
• Odzivi organizacij, ki delujejo na ravni EU ali na mednarodni ravni, so bili nekoliko bolj pozitivni. Manj kot polovica pravi, da je stanje »ostalo enako«, vendar več kot tretjina takih organizacij meni, da se je stanje »poslabšalo« ali »močno poslabšalo«.
• Več kot polovica vprašanih pravi, da se je soočala z verbalnimi in spletnimi grožnjami in napadi, vključno s sovražnim govorom, pa tudi z negativnimi medijskimi poročili o njih.
• Vsak peti anketiranec pravi, da je doživel fizični napad, katerega tarča je bil kdo od zaposlenih/prostovoljcev ali njihova poslovna stavba.
• Številni anketiranci so se leta 2019 udeležili javnih posvetovanj, večina pa jih je imela težave pri dostopu do takšnih posvetovanj in pri procesu udeležbe. Zdi se, da so glavni vztrajajoči izzivi kratki roki, pa tudi pomanjkanje odgovornosti organov, ki vodijo posvetovanja, in povratnih informacij.
• Izzivi izhajajo tudi iz regulativnih okvirov, zlasti določb o svobodi izražanja in zbiranja, predpisov o varstvu podatkov ter zakonodaje o posvetovanju/sodelovanju javnosti. Nenamerni (stranski) učinki zakonov pogosto povzročajo praktične ovire.
• Med izzivi ostajajo nezadostni viri in omejen dostop do financiranja. Anketiranci navajajo, da za vrsto dejavnosti, ki jih izvajajo, ni na voljo zadostnih sredstev, in opozarjajo na pomanjkanje temeljnega financiranja za delovanje organizacije. Postopke prijav na razpise in poročanje opredeljujejo kot obremenjujoče.
• Pretežno kratkoročno in projektno financiranje otežuje dolgoročno trajnostno in dolgoročno načrtovanje ter delovanje organizacij civilne družbe. Predlagani Sklad EU za pravosodje, pravice in vrednote bi bil z ustreznimi viri pomembna pobuda na tem področju.

Poročilo najdete tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Državljanski prostor – izkušnje nevladnih organizacij v letu 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Poročilo FRA o integraciji mladih migrantov_k: Ali Evropa ustvarja novo izgubljeno generacijo? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Agencija FRA vabi NVO s področja človekovih pravic k sodelovanju v platformi za temeljne pravice je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Romi v Evropi še vedno živijo v neznosnih razmerah, primerljivih s tistimi v najrevnejših predelih sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agencija za temeljne pravice (FRA) v nedavnem poročilu ugotavlja, da je civilna družba v EU ogrožena. Glede na ključno vlogo, ki jo ima za demokratične procese in spodbujanje človekovih pravic, morajo nosilci odločitev zagotoviti, da delo civilne družbe ne bo ogroženo s političnimi in pravnimi spremembami ter krčenjem sredstev. Agencija v poročilu opozarja, da so aktivisti izpostavljeni grožnjam, fizičnim in verbalnim napadom ter blatenju. Opaziti je tudi pravne spremembe, ki negativno vplivajo na civilno družbo, kot so omejitve svobode zbiranja, ki so pogosto vključene v protiteroristično zakonodajo. Civilna družba se prav tako sooča s krčenjem proračunskih virov in vse večjimi težavami pri pridobivanju finančne podpore. Ne nazadnje je tudi preslabo vključena v oblikovanje zakonodaje in politike.

Države članice morajo spoštovati predpise, tudi mednarodne standarde, ki priporočajo vključenost civilne družbe v politično odločanje. Pomembno je tudi zagotoviti, da novi ali spremenjeni predpisi in politike ne otežijo dela civilne družbe. Prav tako je treba zaščititi njihovo financiranje. Poleg tega bi bilo treba okrepiti dialog med civilno družbo in EU, da bodo njeni pomisleki slišani in obravnavani. Določiti je potrebno načine za zbiranje primerljivih in zanesljivih podatkov o izzivih civilne družbe, kot so grožnje, ustrahovanje in napadi. Nekaj priporočil in obetavnih praks za reševanje teh izzivov navaja tudi poročilo FRA.

CONCORD, evropsko združenje nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je v svojem zadnjem stališču odločno stopilo v bran civilni družbi. »Obstaja veliko različnih izrazov civilne družbe, ki imajo več vrst akterjev, vlog in mandatov. Ustanovitev organizacije je tako pravica kot sredstvo za sodelovanje in zavezanost ljudi za učinkovite in trajnostne spremembe«. Organizacije civilne družbe lahko pripomorejo k ojačanju glasov marginaliziranih in izključenih ljudi, pri zagovarjanju in uveljavljanju pravic ter z zahtevami po preglednosti in odgovornosti.

Omejitve prostora civilne družbe so v mnogih državah povezane z antidemokratskim razvojem na svetovni ravni, ki dvomi o univerzalnosti človekovih pravic. Vzroki teh poskusov so odločevalci, ki želijo krepiti svojo moč, hkrati pa se izogniti odgovornosti do ljudi. Demokratični prostor je ogrožen tudi v evropskih državah (kot je razvidno tudi iz poročila CIVICUS) zaradi podobnih nedemokratičnih, populističnih in nacionalističnih trendov. Zaprtje državljanskega prostora ima hude negativne učinke na vključujoči in trajnostni razvoj.

S kakšnimi razmerami za delo se srečujejo civilnodružbene organizacije na Poljskem in Madžarskem ter kakšno je stanje duha smo lahko slišali na konferenci vsebinskih mrež Slovenije o soodločanju, kjer sta predstavnici dveh nevladnih organizacij poročali o malodušju, vdanosti v usodo prebivalcev obeh držav. Zaradi razdeljenosti medijev in posledično družbe na dva dela na Poljskem skupne razprave o perečih izzivih sploh ni. Aktivnega državljanstva je vedno manj, saj ljudje ne vidijo pomena izražanja njihove volje, vedno bolj pa verjamejo sliki o civilnodružbenih organizacijah, ki jo izpostavljata obe vladi. Državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Ob pomanjkanju aktivnega državljanstva in vladah, ki jim pasivno volilno telo ustreza, tako nikakor ne moremo pričakovati soodločanja. A pozabljamo, da je participativna demokracija sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije in določa, da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto ter v kar najtesnejši povezavi z državljani. Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami Evropske unije. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni ter državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

Fenomen aliberalnih demokracij zmanjšuje koncept demokracije samo na večstrankarski sistem, hkrati pa poskuša zatreti ali institucionalno marginalizirati vse ostale temeljne elemente, potrebne za ustrezno delovanje demokratične pluralistične družbe. V tem smislu politični voditelji tako imenovanih aliberalnih demokracij neposredno napadajo človekove pravice, zlasti tiste, povezane s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja. Kritične organizacije civilne družbe, neodvisni mediji ter neodvisno sodstvo in druge institucije, ki so odgovorne za zaščito človekovih pravic in delovanje demokracije, so vse bolj izpostavljene tovrstnim pristiskom. Ta pojav je bil znan zunaj EU, vendar se je v zadnjih nekaj letih začel širiti tudi znotraj evropskih meja.

V Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti o radikalnem krčenju prostora civilne družbe, vsaj ne v smislu, da bi država hotela zelo načrtno in sistematično omejevati ali vplivati na delo civilne družbe. A nikakor nismo imuni na te pritiske. Kot ugotavljamo v Poročilu o aliberalnih trendih v demokraciji v letu 2017, ki je nastalo v sklopu projekta Več demokracije za več Evrope, smo v  odkrili prakse, ki jih je mogoče razumeti kot zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo. Razvojne platforme iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Latvije smo na zaskrbljujoče stanje v državah opozorili tudi preko uspešne vseevropske kampanje, kjer trdimo, da mora Evropa spremeniti in sprejeti več demokracije ter zagotoviti večjo zaščito za vse vrednote človekovih pravic; od civilnih in političnih do socialnih ter ekonomskih pravic. Želimo živeti v družbah, kjer liberalne pravice ne obremenjujejo družbenoekonomskih pravic in obratno.

Do istih zaključkov so prišli tudi na posvetu Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja. Opozorili so, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Namen posveta je bil tako preprosto videti, ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki, ali pa si bo za zgled vzela skandinavske države, kjer civilna družba pomembno prispeva k iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje.

Številni dogodki in poročila so jasni: temo krčenja prostora za civilno družbo je potrebno postaviti pod žaromete in jo tam obdržati, dokler se pomen in vloga civilne družbe ne okrepita. Močna civilna družba namreč spodbuja višjo stopnjo participacije, več solidarnosti in pravičnosti, posoja glas šibkejšim ter tistim, ki ga nimajo, zagotavlja več okoljske in družbene odgovornosti ter omogoča več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik.

Patricija Virtič, SLOGA

More Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency.

Prispevek Se civilni družbi v Evropi res slabo piše? In zakaj bi nas to moralo skrbeti? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.