Šest let po Pariškem podnebnem sporazumu je bilo šest najbolj vročih let v zgodovini.  Naša odvisnost od fosilnih goriv potiska človeštvo na rob. Soočeni smo s težko izbiro:  Ali jo bomo ustavili – ali pa bo ona ustavila nas.

Čas je, da rečemo: dovolj.

Dovolj je krutega uničevanja biotske raznovrstnosti.

Dovolj je ubijanja z ogljikom.

Dovolj je ravnanja z naravo kot s straniščem.

Dovolj je sežiganja, vrtanja in rudarjenja.

Sami si kopljemo grobove.

António Guterres. Foto: Wikimedia Commons

Naš planet se spreminja pred našimi očmi – od globin oceanov do vrhov gora; od taljenja ledenikov do neusmiljenih ekstremnih vremenskih pojavov. Morska gladina se dviga dvakrat hitreje kot pred 30 leti. Oceani so toplejši kot kdaj koli prej in se segrevajo vse hitreje. Deli amazonskega deževnega gozda zdaj izpuščajo več ogljika, kot ga absorbirajo.

Nedavne napovedi podnebnih ukrepov lahko dajejo vtis, da smo na dobri poti, da stvari spremenimo.

To je iluzija. Zadnje objavljeno poročilo o nacionalno določenih prispevkih je pokazalo, da bi svet še vedno obsodili na katastrofalno zvišanje temperature za 2,7 stopinje. Tudi če bi bile nedavne zaveze jasne in verodostojne – in o nekaterih od njih obstajajo resna vprašanja -, se še vedno bližamo podnebni katastrofi. Tudi v najboljšem primeru se bodo temperature dvignile za več kot dve stopinji.

Ob začetku te težko pričakovane podnebne konference se torej še vedno približujemo podnebni katastrofi. Mladi se tega zavedajo. To vidijo vse države. Male otoške partnerske države in druge ranljive države jo živijo. Zanje neuspeh ne pride v poštev. Neuspeh je smrtna obsodba.

Pred nami je trenutek resnice. Hitro se približujemo kritičnim točkam, ki bodo sprožile naraščajoče povratne zanke globalnega segrevanja. Toda vlaganje v gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, bo ustvarilo lastne povratne zanke – pozitivne kroge trajnostne rasti, delovnih mest in priložnosti.

Napredek lahko še nadgradimo. Številne države so se verodostojno zavezale, da bodo do sredine stoletja dosegle ničelne neto emisije. Mnoge so prenehale z mednarodnim financiranjem premoga. Več kot 700 mest je vodilnih na poti k ogljični nevtralnosti.

Zasebni sektor se prebuja. Zveza lastnikov sredstev z ničelnimi emisijami – zlati standard za verodostojne zaveze in pregledne cilje – upravlja sredstva v vrednosti 10 bilijonov ameriških dolarjev in spodbuja spremembe v različnih panogah.

Vojska podnebnih ukrepov, ki jo vodijo mladi, je neustavljiva. So večji. So glasnejši. In zagotavljam vam, da ne bodo izginili. Imajo mojo podporo.

Znanost je jasna.  Vemo, kaj moramo storiti.

Najprej moramo ohraniti cilj 1,5 stopinje Celzija. Za to so potrebne večje ambicije pri blažitvi posledic in takojšnji konkretni ukrepi za zmanjšanje svetovnih emisij za 45 odstotkov do leta 2030. Države G20 imajo posebno odgovornost, saj predstavljajo približno 80 odstotkov emisij. V skladu z načelom skupne, a različne odgovornosti glede na nacionalne okoliščine morajo razvite države voditi prizadevanja.

Toda tudi gospodarstva v vzponu se morajo potruditi, saj je njihov prispevek bistven za učinkovito zmanjšanje emisij.

Za uspeh Glasgowa potrebujemo največje ambicije vseh držav na vseh področjih.

Razvite države in gospodarstva v vzponu pozivam, naj oblikujejo koalicije za ustvarjanje finančnih in tehnoloških pogojev za pospešitev dekarbonizacije gospodarstva in postopno opuščanje premoga. Te koalicije naj podprejo velike onesnaževalce, ki se pri prehodu iz sive v zeleno barvo soočajo z večjimi težavami, da jim bo to uspelo.

Ne delajmo si iluzij: če do konca te konference pogodbenic zaveze ne bodo izpolnjene, bodo morale države ponovno preučiti svoje nacionalne podnebne načrte in politike.

Ne vsakih pet let.  Vsako leto.  Vsak trenutek.

Dokler ne bo zagotovljeno, da bo temperatura ostala na 1,5 stopinje.

Dokler se ne odpravijo subvencije za fosilna goriva.

Dokler ne bo uvedena cena ogljika.

Dokler se premog postopoma ne ukine.

Potrebujemo pa tudi večjo jasnost. Primanjkuje verodostojnosti, hkrati pa se pojavlja presežek nejasnosti glede zmanjšanja emisij in neto ničelnih ciljev, ki imajo različne pomene in različne metrike. Zato – poleg mehanizmov, ki so že vzpostavljeni v Pariškem sporazumu – danes napovedujem, da bom ustanovil skupino strokovnjakov, ki bo predlagala jasne standarde za merjenje in analiziranje zavez nedržavnih akterjev o ničelni neto vrednosti.

Drugič, storiti moramo več za zaščito ranljivih skupnosti pred očitnimi in prisotnimi nevarnostmi podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je skoraj 4 milijarde ljudi utrpelo nesreče, povezane s podnebjem. To opustošenje se bo samo še povečevalo. Vendar prilagajanje deluje. Sistemi zgodnjega opozarjanja rešujejo življenja. Podnebno pametno kmetijstvo in infrastruktura ohranjata delovna mesta.

Vsi donatorji morajo polovico svojih sredstev za podnebne spremembe nameniti prilagajanju.  Javne in večstranske razvojne banke morajo začeti čim prej.

Tretjič, ta konferenca pogodbenic mora biti trenutek solidarnosti. Zaveza za financiranje podnebnih ukrepov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno v podporo partnerskim državam mora postati realnost v višini 100 milijard ameriških dolarjev za financiranje podnebnih ukrepov.

To je ključnega pomena za povrnitev zaupanja in verodostojnosti. Pozdravljam prizadevanja Kanade in Nemčije, da bi nam to pomagali doseči.To je pomemben prvi korak – vendar največjo podporo odloži za več let in ne daje jasnih zagotovil.

Poleg 100 milijard dolarjev pa partnerske države potrebujejo veliko več sredstev za boj proti covidu-19, krepitev odpornosti in trajnostni razvoj.

Najmanj razvite države in majhne otoške partnerske države, ki trpijo najbolj, potrebujejo nujna sredstva.

Več javnih sredstev za podnebne spremembe.  Več čezmorske razvojne pomoči.  Več nepovratnih sredstev. Lažji dostop do financiranja.

Večstranske razvojne banke pa si morajo veliko resneje prizadevati za mobilizacijo večjih naložb z mešanim in zasebnim financiranjem.

Sirene se oglašajo. Naš planet nam govori in nam nekaj sporoča. Tako kot ljudje po vsem svetu. Podnebni ukrepi so na vrhu seznama skrbi ljudi v vseh državah, starosti in spolu.  Prisluhniti moramo – in ukrepati – in izbrati moramo modro.

V imenu te in prihodnjih generacij vas pozivam:

Izberite ambicioznost.

Izberite solidarnost.

Odločite se, da zaščitite našo prihodnost in rešite človeštvo, in zahvaljujem se vam.

Prispevek Guterres na COP26: Čas je, da rečemo – dovolj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V 19. epizodi dva strokovnjaka govorita o tem, kako so trenutni predlogi podnebnih politik vse preveč usmerjeni v tržno naravnane rešitve in da imajo preveč vpliva ista industrija, ki je kriva za podnebne spremembe – industrija fosilnih goriv.

Flora Sonkin, raziskovalka pri Society for International Development (SID), razlaga, zakaj je preveč močan fokus napodnebne spremembe, monetizaciji podnebnih politij nevarna pot, raziskovalec CEO Pascoe Sabido pa, zakaj so konec leta 2019 sprožili kampanjo za prihodnost brez fosilnih goriv in zakaj je zdaj  bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se fosilna goriva umakne iz odločevalskega procesa.

POSLUŠAJ TU.

Prispevek Podnebna kriza in napačne rešitve je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta fosilnim gorivom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki so ga naročile in sprejele vse svetovne vlade, kaže, da lahko številne nevarne posledice globalnega segrevanja v prihodnosti preprečimo, če ne presežemo meje 1,5 °C. Prav tako potrjuje, da je ta cilj še vedno dosegljiv, vendar zahteva hitre in daljnosežne spremembe v vseh sektorjih gospodarstva.

Novo IPCC poročilo predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo ter opredeljuje ukrepe, ki so potrebni, da ostanemo pod tem pragom. Brez dvoma dokazuje, da bo omejitev segrevanja pod 1,5 °C bistveno zmanjšala škode zaradi podnebnih sprememb tako za najrevnejše in najbolj ranljive države, kot tudi za vse Evropejce.

Med drugim poročilo potrjuje, da se je ozračje že segrelo za 1° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Ekstremni vremenski dogodki kažejo, da podnebne spremembe niso oddaljen pojav, ampak vplivajo na nas tukaj in zdaj. Zato je omejitev segrevanja pod 1,5° C v interesu tudi vseh Evropejcev, saj bi znatno zmanjšala škodo, ki bi nastala zaradi podnebnih sprememb v vseh sektorjih družbe in gospodarstva.

Za zajezitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C je potreben izjemen premik v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območjih in industrije. Okrepiti moramo ukrepe, za katere vemo, da delujejo. To pomeni prehod k 100 % obnovljivim virom energije, s pospešenim opuščanjem vse umazane energije, začenši s premogom, povečanje vlaganj v ukrepe za energetske prihranke, čistejšo proizvodnjo in potrošnjo, takojšnjo opustitev vseh investicij v fosilne vire ter varovanje in obnovo naravnih ekosistemov, kot so gozdovi. Potrebne bodo tudi korenite spremembe življenjskih slogov, vključno s spremembami prehranjevalnih navad in uporabo bolj trajnostnih načinov mobilnosti. Prav tako se moramo rešiti odvisnosti od rasti BDP ter narediti premik k novim ekonomskim politikam, ki zagotavljajo blaginjo za vse, znotraj planetnih meja. Brez dvoma pa so koristi, ki jih ti ukrepi prinašajo, višje od stroškov.

Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj o objavljenem poročilu pravi: “IPCC poročilo izpostavlja nujnost ukrepanja, a nam hkrati daje tudi upanje. Zelo jasno utemeljuje, da bi segrevanje za več kot 1,5 °C povzročilo vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov, ki bodo s sabo prinašali vse hujše suše, pomanjkanje hrane in gospodarske škode. Jasno pa je tudi sporočilo, da še imamo možnost, da ostanemo pod 1,5 °C, da so rešitve na voljo in da prinašajo več varnosti in blaginje za Evropo.” Celotno sporočilo za javnost naše članske organizacije si lahko preberete tukaj.

Med načrti evropskih vlad in tem, kar moramo storiti, da ostanemo pod 1,5 °C, je ogromen razkorak. Zato nevladne okoljske organizacije pozivajo evropske okoljske ministre, da se ob upoštevanju opozoril s strani IPCC zavežejo, da bodo zaostrili podnebne cilje EU za leto 2030 in jih s tem uskladili s priporočili IPCC za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Temu primerno mora EU povečati tudi svojo finančno podporo revnejšim in bolj ranljivim državam, da se bodo zmogle prilagajati na spreminjajoče se okoliščine, s katerimi se že zdaj soočajo zaradi podnebnih sprememb. Podpora prilagajanju na podnebne spremembe učinkovito izboljšuje možnosti njihovega preživetja in daje prostor za njihov uspešen in trajnosten razvoj.

Platforma Sloga se pridružuje tudi pozivom slovenski vladi, da se odzove na poročilo in besede o potrebnem naslavljanju podnebnih sprememb čimprej spremeni v dejanja. Poleg takojšnjega odziva in sprejetja nujnih ukrepov v vseh sektorjih, v prvi vrsti pa več vlaganja v energetske prihranke, opustitev rabe fosilnih goriv, začenši s premogom, in prehod na 100 % obnovljive vire, odprave vseh subvencij za fosilna goriva ter pospeševanja zmanjšanje emisij v prometu in kmetijstvu, je nujno, da Slovenija strogo spoštuje svoje in evropske zaveze tudi v izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja, torej pri projektih v tujini.

Posebno poročilo IPCC je objavljeno tukaj.  Povzetek za odločevalce najdete tukaj.

Grafika: Focus

Prispevek Posebno poročilo IPCC: Globalno segrevanje moramo omejiti pod 1,5 °C je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Naraščajoče število ljudi po vsem svetu in organizacij želi podjetja s fosilnimi gorivi postaviti odgovorne za vplive, ki jih imajo njihova podjetja na podnebje in za posledične kršitve človekovih pravic, ter prisiliti vlade k izpolnjevanju dolžnosti, da zaščitijo ljudi pred podnebnimi krizami.

Znanost je jasna: onesnaževanje podjetij s fosilnimi gorivi pri pridobivanju in trženju njihovih izdelkov povzroča podnebne spremembe. Te pospešujejo socialne krivice in ogrožajo naše temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja, zlasti za tiste, ki so že v ranljivem položaju.

Pridruži se s podpisom peticije.

Oglejte si video animacijo.

Prispevek Globalno gibanje za podnebno pravičnost zahteva ukrepe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skoraj 90 odstotkov nove energije, proizvedene v EU-ju leta 2016, predstavljajo obnovljivi viri. Od 24,5 GW novih energetskih zmogljivosti je bilo namreč kar 21,1 GW proizvedenih iz vetrne, sončne, biomasne in vodne energije. Vetrna energija predstavlja več kot polovico energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Prvič v zgodovini je vetrna energija na drugem mestu med energenti, s čimer je prehitela premog. Na prvem mestu ostaja plin.

Največ novih vetrnic je v letu 2016 namestila Nemčija, medtem ko so Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva podrle svoje dosedanje rekorde v postavitvi vetrne infrastrukture.

Evropa je največjo investicijo na področju energetike, 27 in pol milijona evrov, vložila v gradnjo vetrnih elektrarn na morju. Vetrna elektrarna Gemini na nizozemski obali je največji projekt lanskega leta. Elektrarno so na omrežje priključili februarja 2016. Ko bo v tekočem letu gradnja končana, bo Gemini druga največja morska vetrna elektrarna na svetu.

Vetrna energija še vedno predstavlja razmeroma majhen delež skupne proizvodnje energije. Industrija ocenjuje, da se bo na tem področju največ sprememb zgodilo takrat, ko bodo zaradi skupnih ciljev glede podnebnih sprememb v EU-ju začeli prisilno zapirati stare premogovne elektrarne.

V sedmem cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj, kjer so zapisani ukrepi za dosego cenovno dostopne in čiste energije, so se države zavezale, da bodo do leta 2030 vsem zagotovile dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, pa tudi, da bodo občutno povečale delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri. Podrobneje o ciljih trajnostnega razvoja na Globalni cilji in www.globalni-cilji.si.

Podrobneje na rtvslo.si

Foto: EPA

Prispevek Več vetrne energije kot iz premoga v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.