Ste se kdaj vprašali, kaj kupite, ko kupite hrano? 

Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. In mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije.

Vabimo vas na dva dogodka, na katerih bomo razkrivali ‘nevidne sestavine’ v hrani – skozi osebne zgodbe, novinarsko raziskovanje, fotografije in film.

Na obeh dogodkih bosta z nami tudi raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenja romunskih migrantskih delavcev po Evropi.

Njuno delo razkriva razmere, ki jih potrošniki redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado True Story Award 2025 in Evropsko nagrado za tisk 2023. Gre za doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno realnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Na prvem dogodku, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije, bomo razkrili nekaj »nevidnih sestavin« hrane, iz prve roke dobili vpogled v razmere na evropskih plantažah in predstavili nekaj praktičnih rešitev, ki so oz. bodo potrošnikom v pomoč pri preverjanju porekla hrane.

Raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț bosta dogodek otvorila s fotografsko pripovedjo o migrantskih delavcih v evropskem kmetijstvu – fotografije osvetljujejo realnost, ki je skrita očem potrošnikov.

Na dogodku bomo razkrili nevidne sestavine hrane, ki jih deklaracije ne vključujejo in  razbili nekaj razširjenih mitov:

• da oznaka »narejeno v Sloveniji« vedno pomeni lokalno poreklo,

• da certifikati vedno zagotavljajo pravičnost in transparentnost,

• in da je evropski trg prehrane urejen.

S praktičnim primerom bomo pokazali, kako lahko nove tehnologije – digitalni potni listi izdelkov, mobilne aplikacije in pametno označevanje – v prihodnosti potrošnikom pomagajo preveriti poreklo, pristnost in sprejemati bolj etične odločitve.

Vabilo s programom je dostopno TUKAJ.

Udeležba je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosijo za prijavo: TUKAJ.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odstiramo nevidne sestavine v hrani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Program

Poleg predavanj in prezentacij 11 priznanih raziskovalcev, profesoric in strokovnjakov iz celega sveta bo program vključeval tudi številne okrogle mize, delavnice in razprave. Pomemben del poletne šole so tudi prispevki podiplomskih študentov, ki s svežimi pristopi iščejo odgovore na pereča vprašanja. Svoje delo bodo doktorski študenti, ki so del akreditiranega programa, predstavljali na doktorskih seminarjih.

V delavnice in razprave bomo vključili izkušnje in kritično znanje vseh udeleženk in udeležencev ter posebnih gostov, ki s svojim aktivističnim in političnim delom strateško mišljenje pretvarjajo v praktične boje.

Več: https://www.politicalecology-ljubljana.si/program-2025/

Prijava

Prijave na Mednarodno poletno šolo politične ekologije so odprte še do 30. maja.

Udeležba je brezplačna.

Prijavni obrazec

Več o poletni šoli ter o preteklih izvedbah najdete tudi na spletni strani projekta: https://www.politicalecology-ljubljana.si/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Bliža se Mednarodna poletna šola politične ekologije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 2. april 2025 – Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema – s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus, članica platforme SLOGA.

Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd.

Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.

Primer iz prakse: Energetska zadruga Zeleni Hrastnik

Že več kot desetletje po Evropi vznikajo raznovrstne energetske skupnosti, zelo pa pridobivajo na veljavi v zadnjih letih. V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.

Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus pripeljala do konca prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom pa je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še na priklop v omrežje. Tudi ta projekt je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pove: “Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član-en glas.”

Energetske skupnosti prinašajo tudi priložnosti za občine, ki so lahko pomemben zgled in gonilna sila s sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki dajejo možnost priključevanja tudi občanom in občankam. Okoljska organizacija Focus spodbuja občine k tovrstnemu pristopu in jim nudi podporo, med prvimi so podprli Občino Hrastnik, ki je soustanoviteljica in članica Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, izpostavlja: ”Za delovanje občin je ključen zakon o lokalnih skupnostih. Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden izmed odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi.”

Kako spodbuditi razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji?

Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami. Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi.

V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd.

Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolje za energetske skupnosti.

Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus komentira: “Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial.”

Med člani Mreže za energetske skupnosti so poleg Focusa, Energetske zadruge Zeleni Hrastik in Občine Hrastnik tudi GOLEA, ENERGAP, Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Sončna zadruga, Energetska zadruga Gmajna, Lesna zadruga Loški potok, Kisik, Greenpeace Slovenija, Umanotera, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenske fotovoltaike in CAAP.

Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke

Za pomoč in navdih vsem, ki jim je koncept energetskih skupnosti blizu, je Greenpeace Slovenija nedavno natisnil posodobljeno verzijo priročnika Skupnostna energija: Praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke. Gre za avtorsko delo organizacij Friends of the Earth Europe, Energy Cities in REScoop.eu – evropskega združenja energetskih skupnosti, ki zastopa več kot 2500 energetskih skupnosti iz cele Evrope in združuje več kot dva milijona ljudi.

Priročnik obravnava tematiko energetskih skupnosti od njihovega pomena pri energetskem prehodu do praktičnih napotkov pri ustanavljanju in predstavi številne primere dobrih praks energetskih skupnosti po Evropi. Greenpeace Slovenija bo priročnik posredoval občinam po Sloveniji, začeli so z občinami z nad 10.000 prebivalci, ki morajo glede na Energetski zakon (EZ-2) v svoje Lokalne energetske koncepte vključiti načrte za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti iz obnovljivih virov.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Energetske skupnosti so eden od ključnih mehanizmov za pravični zeleni prehod in reševanje podnebne krize. Izkušnje iz številnih evropskih držav kažejo, da so prebivalke in prebivalci, ki so v takšne skupnosti vključeni, mnogo bolj dovzetni za spremembo drugih življenjskih navad, zavedajo se pomena varčevanja z energijo in so bolj pripravljeni narediti premike tudi na področju npr. mobilnosti, prehrane ipd. Ta multiplikativni učinek je dragocena in pomembna posledica vključitve v energetske skupnosti.”

Obsežen priročnik Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke je dostopen tudi v spletni verziji tukaj.

Bolj podrobno predstavitev stanja na področju energetskih skupnosti v Sloveniji in priporočilih za naslednje korake najdete v oceni zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo strokovni sodelavci Focusa pripravili v okviru mednarodnega projekta Life COMET. Povzetek ocene najdete tukaj.

Uporabna gradiva in povezave:

• Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
• Video: kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne: primer iz Hrastnika
• Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
• Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?
• REScoop.eu – združenje evropskih energetskih skupnosti
• Nekaj fotografij iz Focusovega arhiva najdete tukaj.

Kontakt za dodatne informacije:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 059 071 325, barbara@focus.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V nadaljevanju se bomo posvetili trenutnemu stanju na področju energetskih skupnosti v Sloveniji, izpostavili ključne izzive, s katerimi se soočajo, ter podali politična priporočila za spodbujanje skupnostnih energetskih pobud in energetskih skupnosti.

Trenutna stopnja zrelosti energetskih skupnosti v Sloveniji

V Sloveniji so energetske skupnosti še vedno na minimalni stopnji zrelosti. Čeprav smo v nacionalno zakonodajo prenesli ključne določbe evropskih direktiv (RED II, IEMD), smo pri tem večinoma neposredno prepisali določbe EU, zaradi česar je regulativni okvir še naprej nejasen in nedorečen. Trenutno je zakonsko urejena le skupnostna samooskrba, drugi možni prispevki energetskih skupnosti k energetskemu prehodu pa niso naslovljeni. V najnovejšo revizijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) so bile sicer vključene tudi energetske skupnosti, vendar se zaradi dosedanjega neuspešnega izvajanja predvidenih ukrepov porajajo dvomi v to, ali bo dejansko dosežen konkreten napredek.

V Sloveniji se pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami:

• Nejasen regulativni okvir: Vlada še vedno ni sprejela celovitega podpornega okvira za delovanje energetskih skupnosti. Občine z več kot 10.000 prebivalci morajo zdaj v okviru priprave svojih lokalnih energetskih konceptov načrtovati vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti, vendar je širše zakonodajno in regulativno okolje še vedno nezadovoljivo.
• Finančna negotovost in pomanjkanje poslovnih modelov: Energetske skupnosti sicer imajo določene možnosti za financiranje, a so slednje nepredvidljive in odvisne od javnih razpisov. Še vedno ni vzpostavljen trajnostni finančni mehanizem za začetno fazo priprave projektov in tehnično pomoč. Edini preizkušeni poslovni model, ki je temeljil na neto meritvah (net‑metering), je bil s prehodom na sistem neto obračunavanja ukinjen, zaradi česar energetske skupnosti nimajo primernih alternativ.
• Nezadostna ozaveščenost in vključevanje deležnikov: Javnost je še vedno premalo seznanjena z vlogo in koristmi energetskih skupnosti. Čeprav energetske skupnosti podpirajo številni akterji – vključno z nevladnimi organizacijami, lokalnimi energetskimi agencijami, raziskovalnimi organizacijami in nekaterimi občinami – slednji doslej niso bili v zadostni meri vključeni v procese odločanja na nacionalni ravni.
• Izzivi na področju shem skupnostne samooskrbe: Od leta 2019 je bilo ustanovljenih 187 samooskrbnih skupnosti, pri čemer pa so številne med njimi ustanovila velika energetska podjetja, namesto da bi delovale po demokratičnih načelih. Zaradi nedavnega prehoda z neto meritev na neto obračunavanje se je število novih projektov zmanjšalo. Dobavitelji električne energije niso pripravljeni na izvajanje novega sistema, kar zavira razvoj novih projektov skupnostne samooskrbe.

Nadaljnji koraki v podporo razvoju energetskih skupnosti

Slovenija mora strateško pristopiti k odpravi teh težav in ustvarjanju bolj podpornega okolja za energetske skupnosti, vključno s spodnjimi ključnimi ukrepi:

1. Prilagoditve zakonodaje

• Sprejem omogočitvenega okvira za energetske skupnosti, ki bo zagotovil pravno jasnost in regulativno podporo.
• Okrepitev regulativnih ukrepov, da bodo lahko energetske skupnosti v energetskem prehodu sodelovale tudi onkraj okvira skupnostne samooskrbe.
• Ureditev prehoda z neto meritev na neto obračunavanje s politikami, ki bodo zagotovile dolgoročno izvedljivost poslovnih modelov za energetske skupnosti.

2. Razvoj finančnih in poslovnih modelov

• Vzpostavitev namenskega finančnega mehanizma za tehnično pomoč in začetne aktivnosti v podporo nastajajočim energetskim skupnostim.
• Razvoj in spodbujanje trajnostnih poslovnih modelov, prilagojenih na nove regulativne okvire in razmere na trgu.

3. Vključevanje deležnikov in ozaveščanje javnosti

• Okrepitev sodelovanja članov in podpornikov energetskih skupnosti v procesih odločanja na nacionalni ravni, da bo njihovo mnenje upoštevano.
• Povečanje ozaveščenosti javnosti z usmerjenimi kampanjami za izobraževanje in ozaveščanje o koristih energetskih skupnosti za državljane in lokalni razvoj.
• Podpora občinam pri vključevanju načrtovanja energetskih skupnosti v njihove lokalne energetske strategije.

4. Podpora energetskim skupnostim kot orodje za doseganje energetske pravičnosti

• Oblikovanje in izvajanje specifičnih ukrepov za podporo energetskim skupnostim pri odpravljanju energetske revščine, kot je ciljno usmerjena finančna podpora, da bodo skupnostne energetske pobude koristile tudi ranljivim skupinam.

Kljub navedenim oviram se razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji postopoma povečuje. K temu je med drugim prispevala ustanovitev Mreže za energetske skupnosti, katere namen je povezovanje deležnikov, izmenjava znanja in zavzemanje za boljše regulativne okvire. Ta neformalna koalicija si prizadeva za izboljšanje politik in finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolja za energetske skupnosti.

Slovenija lahko izkoristi potencial skupnostnih projektov na področju obnovljivih virov energije ter pospeši pravični energetski prehod, vendar bosta za uresničitev tega cilja potrebna dolgoročna politična zavezanost in sodelovanje vseh relevantnih akterjev, vključno s članicami Mreže za energetske skupnosti.

Celotno poročilo o oceni delovanja in razvoja energetskih skupnosti v Sloveniji, ki smo ga pripravili v Focusu v okviru projekta Life COMET, je na voljo tukaj.

* Za merjenje zrelosti energetskih skupnosti je bilo zasnovano posebno orodje s ponderiranimi merili za ocenjevanje uspešnosti držav na 11 področjih: politična volja; nacionalni proces prenosa evropske zakonodaje; lokalne, regionalne in nacionalne strategije; regulativni okvir; poslovni modeli; financiranje; kolektivna samooskrba; mreženje; znanje; ozaveščenost ter vključevanje deležnikov.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Energetske skupnosti v srednji in vzhodni Evropi: pregled stanja v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Novinarski zajtrk bo potekal v sredo, 2. aprila 2025, ob 9.30 v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi cesti 50 v Ljubljani.

Srečanje bo priložnost za pogovor o tem, zakaj potrebujemo energetske skupnosti, ki niso le rešitev za ukrepanje proti podnebni krizi, ampak prinašajo koristi lokalnim skupnostim in gospodarstvom.

Ob pravični kavi oz. čaju in prigrizku se bosta poleg strokovnih sodelavcev Focusa in Greenpeace Slovenija z vami pogovarjala Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti do ponedeljka na sara.kosirnik@greenpeace.org.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Novinarski zajtrk o energetskih skupnostih v Sloveniji: predstavitev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V energetskem sektorju po vsej Evropi so razlike v zastopanosti med spoloma precejšnje. V Evropski uniji so v energetskem sektorju zaposleni predvsem moški, delež žensk znaša le 22,1 %, od tega so ženske v veliki meri zaposlene na administrativnih in nižjih delovnih mestih.

V Sloveniji so po podatkih za leto 2022 ženske predstavljale le 15 % delovne sile v energetskem sektorju, medtem ko je bilo povprečje v EU 24 %. V istem letu je bilo v parlamentarnih odborih, osredotočenih na okolje in podnebne spremembe, samo 13 % žensk – kar je precej manj od povprečja EU, ki znaša 30 %. Slovenija sicer slovi po višjem deležu diplomantk – 58 % na dodiplomski, 64 % na magistrski in 52 % na doktorski ravni. Vendar je zastopanost žensk na študijskih smereh s področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki se povezujejo s kariero v energetskem sektorju, bistveno nižja. Na fakultetah, močno usmerjenih v STEM področja, dekleta predstavljajo le 10–15 % vpisanih.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus izpostavlja: “Naslavljanje vprašanja zastopanosti žensk v energetskem sektorju je pomembno ne le zaradi pravičnosti, temveč tudi zaradi vpliva na sposobnost sektorja za soočanje z izzivi energetskega prehoda. Vključevanje raznolikih perspektiv je potrebno za spodbujanje inovacij in iskanje učinkovitih rešitev. Trenutno slaba zastopanost žensk omejuje bazen talentov in utrjuje zastarele spolne stereotipe. Zapolnitev vrzeli v energetskem sektorju bi lahko bistveno izboljšala njegovo učinkovitost in uspešnost, kar bi koristilo vsem.”

Glavni cilj mednarodnega projekta EUWES, v katerem je med partnerji tudi Focus iz Slovenije, je (bil) opolnomočiti ženske ter spodbujati priložnosti za njihovo dejavno sodelovanje in prispevanje k procesom odločanja v energetskem sektorju – tako v energetskih podjetjih ter odborih, povezanih z energetiko kot v raziskovalnih in visokošolskih institucijah ter študijskih programih, povezanih z energetiko.

Na podlagi analize stanja in dognanj iz projektnih aktivnosti so bila pripravljena priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in vključevanje vidika spola v energetske politike. Pomembno je zagotoviti, da je vidik spola ne le vključen v politike, povezane z energetiko, temveč da se pri oblikovanju novih politik ali ukrepov uporablja celosten pristop, ki vključuje tako vidik spola kot tudi vidik energije

Tako kot priporočila za Španijo, Nemčijo in Hrvaško se tudi priporočila za Slovenijo nanašajo na tri skupine deležnikov:

• oblikovalce politik oziroma odločevalce (npr. zbiranje podatkov po spolu in poglobljena raziskava za vzpostavitev povezave med spolom in energijo);
• zasebni sektor (npr. akcijski načrti za enakost spolov, vzpostavitev programov mentorstva);
• izobraževalno-raziskovalni sektor (npr. uvajanje smernic za enakost spolov v izobraževalnih ustanovah, ciljno promoviranje STEM fakultet med dekleti).

Priporočila za Slovenijo so zbrana tukaj.

Partnerji v projektu EUWES so pripravili tudi priporočila za EU, kako ustvariti boljše sistemsko okolje za enakost spolov v energetskem sektorju, pa tudi kako najbolje podpreti energetska podjetja in izobraževalne ustanove pri sprejemanju naprednih ukrepov za reševanje neenakosti spolov. Priporočila so na koncu pa dopolnjena s primeri dobrih praks, ki lahko služijo kot zgledi za prihodnost.

Povzetek priporočil za EU je objavljen tukaj.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 11. marec 2025 – Prevozna revščina v Sloveniji je kompleksen pojav, ki je močno prepleten s prostorskimi, finančnimi in socialno-ekonomskimi razsežnostmi. Nova ekonomska študija o prevozni revščini v Sloveniji, ki so jo pripravili v okoljski organizaciji Focus v sodelovanju s strokovnjaki ekonomisti, razkriva pomembne socialno-ekonomske razlike v povezavi z dostopnostjo prevoznih storitev in dohodkom. Medtem ko je dostop do javnega prevoza v večjih mestih primerljiv z evropskim povprečjem, so prebivalci podeželja pogosto prisiljeni v lastništvo osebnih avtomobilov, ki pa jim predstavlja veliko finančno breme.

Študija ekonomskih in političnih vplivov na trenutno in prihodnje stanje prevozne revščine osvetljuje pomembne razlike v prevozni revščini med dohodkovnimi skupinami. Ugotovitve študije kažejo, da gospodinjstva z nižjimi dohodki namenjajo bistveno večji delež svojih dohodkov za stroške prevoza kot gospodinjstva z višjimi dohodki, pri čemer izdatki pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Posledično jih dvig cen goriv tudi bolj prizadene. Simulacijska analiza v študiji pokaže, da bi se lahko v določenih primerih izdatki za prevoz pri najranljivejših skupinah prebivalstva povečali tudi za več kot polovico, kar bi dodatno poglobilo socialne neenakosti.

Prav tako študija kaže na razlike med kohezijskima regijama. V vzhodni kohezijski regiji je problematika prevozne revščine bolj izrazita, k čemur v veliki meri prispeva slabša dostopnost javnega prevoza in drugih alternativ.

Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine. Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah.

Avtomobil kot nujen strošek, ne razkošje

Soavtorica študije, Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus komentira: »Le 1,8 % prebivalcev Slovenije trdi, da si ne morejo privoščiti avtomobila, kar nas uvršča med države z najboljšo dostopnostjo osebnih vozil v Evropski uniji. A visoki izdatki za gorivo, vzdrževanje in nakup novih vozil razkrivajo drugo plat zgodbe. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja, ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva. Posledice pa niso le finančne – visoke emisije, prostorsko potratna cestna infrastruktura, prometne nesreče in zastoji pomenijo, da je brez trajnostnih rešitev težava dolgoročno nevzdržna.«

V prvem dohodkovnem kvintilu (tj. 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki) skoraj 40 % gospodinjstev nima na voljo osebnega avtomobila. Dostop do osebnega avtomobila torej v Sloveniji ni univerzalen, temveč je močno odvisen od dohodka gospodinjstva. Pri tem odsotnost avtomobila v najnižjih kvintilih razkriva pomemben vidik socialne neenakosti, ki vpliva na mobilnost in širše življenjske možnosti teh gospodinjstev.

Benčina dodaja: »Vsako povečanje cen goriv znatno poveča delež gospodinjstev, ki za goriva namenijo več kot 6 % svojih izdatkov za življenjske potrebščine, pri čemer so gospodinjstva z nižjimi dohodki najranljivejša. To kaže na potrebo po ukrepih za omilitev bremena naraščajočih cen energentov.«

Na podlagi ugotovitev iz študije v Focusu poudarjajo nujnost sistemskih rešitev, kot so izboljšanje dostopnosti javnega prevoza, subvencioniranje trajnostnih prevoznih možnosti in boljša integracija prometnih politik s socialnimi ukrepi.

Le z usklajenimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in zagotovimo enakopravno mobilnost za vse prebivalce Slovenije.

Študija je bila posredovana pripravljavcem Socialno podnebnega načrta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Pripravili so jo Miha Dominko, Renata Slabe Erker, Kaja Primc, Marjeta Benčina in Lidija Živčič.

Definicija prevozne revščine, ki je bila oblikovana v projektu Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji: »Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči.«

Več o prevozni revščini v Sloveniji: https://focus.si/prevozna-revscina-v-sloveniji/

Zbirka Dobre prakse za reševanje prevozne revščine na območjih Srednje in Vzhodne Evrope je dostopna na spletu – v angleškem jeziku tukaj in v slovenskem tukaj.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ekonomska študija o prevozni revščini: dvig cen goriv bolj obremeni gospodinjstva z nižjimi dohodki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 27. februar 2025 – Spodaj podpisane organizacije ostro obsojamo predlog Omnibus, ki predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic. V imenu “lajšanja bremena” za podjetja Evropska komisija odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij. Predlog je bil oblikovan za zaprtimi vrati in večina sprememb odraža interese poslovnih združenj in multinacionalk. Slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu in Svetu pozivamo, da zaščitijo demokratični proces in zakonodajni okvir EU za trajnostni razvoj ter zavrnejo spremembe, ki jih predlaga Omnibus.  

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ne Omnibusu: to ni poenostavitev, temveč očitna deregulacija v interesu multinacionalk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dravograd, 14. februar 2025 – Okoljska organizacija Focus, članica platforme SLOGA, in Regionalna razvojna agencija za Koroško sta v četrtek, 13. februarja 2025 v Dravogradu organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni. S sodelovanjem lahko dosežejo večje učinke. Namen srečanja je bil izpostaviti dobre prakse sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti, energetski svetovalci in koordinatorji, poleg tega pa tudi opredeliti probleme, s katerimi se srečujejo ter rešitve za izboljšanje sodelovanja v prihodnosti.

Strožje okoljske politike, ki so sicer nujne za razogljičenje prometnega in energetskega sektorja ter naslavljanje podnebnih sprememb, imajo lahko negativne družbene učinke na že tako ranljive skupine prebivalcev, ki si zaradi nizkih dohodkov v kombinaciji z drugimi ranljivostmi ne bodo mogli privoščiti “zelenega prehoda” in utegnejo (še bolj) zapasti v energetsko ali prevozno revščini.

Energetska in prevozna revščina se na prvi pogled zdita ločeni problematiki, a sta v določeni meri precej povezani. Zaradi omejenih kapacitet za blaženje obeh tipov revščin na lokalni ravni je povezovanje akterjev, ki so v neposrednem stiku s prebivalci, še kako smiselno.

Izzivi obveščanja in dostopnosti do pomoči pri energetski revščini

Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo zaradi nizkega dohodka ali slabe energijske učinkovitosti doma ne more privoščiti dovolj energije za osnovne potrebe, kot so ogrevanje, topla voda, kuhanje, hlajenje in razsvetljava. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2023 energetsko revnih 7,4 % gospodinjstev (62.000 gospodinjstev) oziroma 5,2 % prebivalstva (109.000 oseb). V prenovljenem Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 z različnimi ukrepi zmanjšala delež energetsko revnih gospodinjstev na raven med 3,8 in 4,6 %.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus: “V Sloveniji imajo energetsko revna gospodinjstva možnost koristiti sredstva Eko sklada za financiranje ukrepov, kot so zamenjava peči, izolacija sten, zamenjava oken in podobno. Težava pa je, da tisti, ki te ukrepe resnično potrebujejo, pogosto zanje niti ne vedo ali pa nimajo kapacitet za prijavo. Tu lahko pomembno vlogo odigrajo centri za socialno delo (CSD). Primer dobre prakse je sodelovanje med CSD-ji in mrežo koordinatorjev Eko sklada, ki zagotavljajo podporo energetsko revnim gospodinjstvom pri izpolnjevanju projektne dokumentacije. Na koordinatorje se vse pogosteje obračajo tudi neformalna združenja, kot so gasilska društva in druge nevladne organizacije, ki zaznajo problem na terenu. Seveda pa se situacija od občine do občine razlikuje. V določenih občinah je namreč težje vzpostaviti sodelovanje s CSD-ji.”

Pri blaženju prevozne revščine bo potrebna tudi sistemska podpora

Kaj je prevozna revščina? Prevozno revni so predvsem tisti prebivalci, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov.

Leta 2023 je bil najvišji delež prevozno revnih v pomurski statistični regiji (7,5 %), k čemur poleg slabše ponudbe javnega prevoza botruje višji delež prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Če upoštevamo samo dostopnost javnega prevoza, pa je ta največji problem v regiji Jugovzhodna Slovenija ter v pomurski, koroški in posavski regiji.

Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus je povedala: “Koroška je regija, kjer je dostop do javnega prevoza ugoden zgolj za manjši delež prebivalcev. To posebej negativno prizadene podeželska območja, predvsem ranljive skupine brez dostopa do avtomobila, kot so starejši in invalidi. Dobro povezane lokalne skupnosti na Koroškem so že vzpostavile učinkovite prevoze na klic, ki izboljšujejo mobilnost prebivalcev, izvajajo jih na različne načine prostovoljci, vozila pa pa praviloma zagotavljajo občine. Vendar povpraševanje po teh storitvah presega razpoložljive zmogljivosti, zato je nujna sistemska podpora, saj se vseh potreb ne da pokriti zgolj s prostovoljstvom.”

Uroš Rozman iz Regionalne razvojna agencije za Koroško regijo je v uvodnem pozdravu izpostavil: “Na agenciji že dlje časa poskušamo sistematično, na različne načine in z različnimi projekti, naslavljati problematiko prometne in širše dostopnosti – tako znotraj regije in regije navzven. Med drugim imamo znotraj agencije vzpostavljen regijski center mobilnosti, sodelujemo pri vzpostavljanju državnega kolesarskega omrežja, spodbujamo vzpostavljanje novih linij javnega potniškega prometa, načrtujemo regijski sistem izposoje koles…”

Ključne poudarke dogodka bodo v okoljski organizaciji Focus zbrali tudi v obliki priporočil za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer trenutno pripravljajo načrt za črpanje sredstev iz evropskega Socialnega podnebnega sklada, ki bo med drugim opredelil različne ukrepe za ranljiva gospodinjstva na področjih tako energetske in kot prevozne revščine. Nacionalni socialni načrti za podnebje morajo biti pripravljeni do konca junija 2025.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kako lahko lokalno sodelovanje pomaga reševati energetsko in prevozno revščino? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uvodoma bodo predstavljene družbene intervencije, ki lahko spodbudijo hitro širjenje tehnologij, vedenja, družbenih norm in strukturne reorganizacije za pravočasen prehod v podnebno nevtralno družbo. Nato pa bodo sledile predstavitve dobrih praks blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam na ključnih področjih trajnostne gradnje, urejanja prostora in oskrbe s hrano.

Celoten program konference je na voljo tukaj.
Na konferenco se lahko prijavite tukaj.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Še posebej je priporočena zaposlenim na občinah in ministrstvih, predstavnikom javnih zavodov in regionalnih razvojnih agencij. Lepo vabljeni pa tudi vsi drugi, ki ste zainteresirani za izvedbo in podporo trajnostnih skupnostnih projektov na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

❦ ❦ ❦

Konferenco organizirata Umanotera in Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

❦ ❦ ❦

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 10. nacionalna konferenca Dovolj za vse: Podnebno odgovorne in odporne skupnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čeprav ženske predstavljajo 51 % prebivalstva Evropske unije, le ena od treh diplomantk prihaja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Medijska prepoznavnost znanstvenic in inženirk je prav tako skromna: znanstvenice so omenjene v 32 % primerov, inženirke pa le v 16 %.

Število strokovnjakinj se v zadnjem desetletju povečuje, toda še vedno opažamo izzive pri njihovi zastopanosti v javnosti, na vodstvenih položajih in pri vključevanju v ključne strokovne razprave. To vpliva tudi na njihovo nizko zastopanost v panogah, kot je energetika – v Sloveniji ženske na tem področju predstavljajo le 15 % delovne sile.

Verjamemo, da lahko s spodbudnimi zgledi in odkritimi pogovori o izkušnjah in priložnostih stanje izboljšamo.

Društvo Focus, član platforme SLOGA, vabi, da se jim pridružite na okrogli mizi “Krepitev enakosti v STEM in energetiki: zavezništva za uspeh” v ponedeljek, 3. marca 2025 ob 16.30 v Hiši EU (Dunajska c. 20, Ljubljana).

Na dogodku bodo spregovorili o izzivih in priložnostih za strokovnjakinje v energetiki, tako v Sloveniji kot v širšem evropskem prostoru.

Okrogli mizi bo sledil voden ogled razstave o vzornicah iz 19. in 20. stoletja, ki so premikale meje na svojih področjih, ter strokovnjakinjah 21. stoletja, ki danes navdihujejo prihodnje generacije.

Prijave sprejemajo tukaj.

Dogodek organiziramo v okviru projekta EUWES skupaj z združenjem ONA VE in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Vljudno vabljeni!

❦ ❦ ❦

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza: Krepitev enakosti v STEM in energetiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Brez sprememb v prometu bo vse več ljudi prevozno revnih”

Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljajo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje na povezavi: https://365.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/175104490

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.