Na vprašanje, kaj je globalno učenje, je Rilli Lappalainen izpostavil, da je izobraževanje “zelo močno orožje – ta izraz lahko uporabite kljub času, v katerem živimo. Z njim posameznik dobi orodje, kako preživeti v tem svetu. Pomaga posamezniku, da razvije svoj jaz, hkrati pa razume, da nikoli ni sam, da je vedno del širše skupnosti. Eden ključnih elementov globalnega učenja je, da razumeš odgovornost, ki jo imaš kot član skupnosti, tudi do okolja oziroma narave. Kakor deluješ na individualni ravni, se odraža v tvojem okolju. To razumevanje posamezniku lahko olajša življenje. Če delamo dobro, torej skrbimo za okolje, ljudi okoli sebe, potem vsi pridobivamo, zmagujemo. Globalno učenje pomaga ljudem, da razumejo kontekst, različne fenomene v svetu, in da je vse med sabo povezano.”

Poudaril je, da to, kar otroci dobijo v šoli, ni dovolj. Zato potrebujemo globalno učenje. Veščine in znanje, ki jih pridobimo v šolskem sistemu, so zelo pomembni. “A dandanes še bolj potrebujemo vseživljenjsko učenje. Danes, ko svet postaja vse bolj kompleksen, spremembe v družbi pa so ogromne in hitre, se mora večina ljudi naučiti novih veščin in morda celo zamenjati poklic. Šola ti na drugi strani daje temelje – osnovne veščine, kot so pisanje, branje, računanje … Globalno učenje pa vključuje še vse, kar počneš v prostem času, kakšen potrošnik si, kako aktiven si na političnem področju ali pri drugih družbenih vprašanjih … Daje možnosti, da si aktiven državljan 24 ur dnevno”, in zaključuje, da upa, da sedem dni na teden.

Ker živimo v svetu, kjer bi bil učitelj edini vir informacij, je izzvana tudi tradicionalna miselnost, da je učitelj avtoriteta in vir znanja ter informacij. Prilagajanje je včasih težko tudi za učitelje, je še izpostavil.

Novinarko Špelo Kuralt je še zanimalo, “zakaj bi vlada sploh želela izobraziti ljudi, jih omogočiti globalno učenje, če to pomeni, da si s tem nakoplje aktivne državljane?” Rilli Lappalainen je na to odgovoril, da gre za ključno vprašanje. “Iz tega sledi vprašanje, kakšna je narava vlade, sistema, ki ga imamo. Rad bi, da bi demokracija resnično delovala v praksi. Trenutno imamo žal veliko takih primerov, ko je moč v rokah resnično majhnega števila ljudi, ki so kot diktatorji. Z njihovega vidika globalno učenje predstavlja nevarnost. Žal bo nekaj diktatorjev zagotovo ostalo, a dolgoročno moramo razmišljati globalno. Imamo veliko dokazov in rezultatov, da je, če ljudem dovoliš sodelovati, to dobro za celotno družbo. Če bi bil rad na vrhu in imel moč kot spoštovan vodja, je edini način, da poslušaš državljane. Lahko verjameš, da si bog, ki ima vse veščine in znanje tega sveta, ampak, oprostite, tega nima nihče. Uporabiti je treba znanje, veščine, specialnosti ljudi za dobro vseh in ne le za eno osebo. Je pa to trenutno zelo velika težava in še nimamo rešitve.”

O globalnem učenju kot izobraževanju za mir, digitalizaciji, dialogu na družbenih omrežjih, odnosu do beguncev, do zgodovine in neenakosti, učenju na Finskem ter optimizmu si lahko preberete na spletni strani časopisa DELO.

Pripravil: AK

Prispevek Rilli Lappalainen o izobraževanju kot ključnem in močnem orožju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pri načrtovanju šestega vrha voditeljev držav in vlad Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU) je njegov gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron, izrazil pričakovanja, da bo cilj vrha “popolnoma prenoviti” odnose med EU in Afriko. AU je izjavila, da ima vrh pomembno vlogo pri premiku “od odnosa donator/prejemnik k dolgoročnemu sodelovanju” na področju skupnih interesov.

Evropska in afriška civilna družba imata v tem procesu osrednjo vlogo. Evropske in afriške organizacije civilne družbe so se v dolgoletnem in stalnem dialogu z institucijami EU in partnerji iz afriške civilne družbe v okviru partnerstva med EU in AU dosledno zavzemale za partnerstvo, v središču katerega so ljudje, in za doseganje preobrazbenih rezultatov za vse. Izključitev civilne družbe pomeni izključitev glasov milijonov ljudi, na katere bodo sprejete odločitve neposredno vplivale.

Civilna družba je pozvala, naj se kot konkreten rezultat vrha EU-AU pripravi celovit in ambiciozen načrt za pospeševanje človekovega razvoja ter okoljske in socialne pravičnosti. Načrt bi moral temeljiti na treh stebrih: odpravljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma, krepitvi povezav in skladnosti med političnimi sektorji ter izpolnjevanju obveznosti uradne razvojne pomoči.

V tej razpravi bomo o vrhu EU-AU razmišljali z vidika partnerstev, vključenosti in preglednosti. Razpravljali bomo tudi o tem, kako bi po mnenju civilne družbe izgledal popolnoma prenovljen odnos med EU in Afriko.

Razpravljalci bodo:

– CONCORD Europe: Riccardo Roba, višji svetovalec za politiko in zagovorništvo

– Caritas Africa: dr. Lucy Esipila, oblikovalka politik in zagovorništvo

–  Fingo: Silla Ristimäki, svetovalka za razvojno politiko

Prenos bo potekal v živo na s

Prispevek Razprava: Ljudje na prvem mestu – oblikovanje novega partnerstva med AU in EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Knjižica ponuja navdih vsem organizacijam, ki se ukvarjajo z enakimi temai, ponuja pa tudi vir idej o novih načinih obravnave starih vprašanj.

Zajema teoretične pristope in konkretne primere številnih projektov.

Knjižico najdete tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Kako državljanom približati cilje trajnostnega razvoja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

The consultant is expected to perform the following tasks:

• Analyse policy recommendations from the Beyond Growth conference and together with Fingo representatives identify the most relevant and realistic recommendations providing goals and objectives for Fingo’s advocacy work to achieve policy change at the European level

• Help Fingo to elaborate Beyond Growth policy recommendations to clear and compelling advocacy messages
• Identify key target groups and stakeholders for EU-level advocacy and analyse how to engage with stakeholders in order to effectively advance Beyond Growth recommendations
• Identity upcoming strategic opportunities in European policy processes in next 3 – 5 years.

Main deliverables: Advocacy strategy and action plan including:

• Clarification of goals and objectives of advocacy (long term and short term),
• Elaborating clear and compelling advocacy messages
• Identification of key targets for advocacy (individuals and groups; decision makers and other stakeholders)
• Identification of most relevant EU-level policy processes and windows of opportunities for advocacy in next 3 – 5 years.

Application process

Applications are to be sent no later than 19 January 2020 to elina.mikola(a)fingo.fi

• Terms of Reference

Tender invitation on Fingo’s web-site.

Prispevek Fingo išče svetovalko_ca za zagovorništvo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.