Danes je nov dan Inštitut za druga vprašanja (DJDN) je lansiral Hudo pobudo, novo platformo za množično financiranje pobud nevladnih organizacij, ki krepijo skupnosti. Z njo bodo zagotavljali dostop do infrastrukture za zbiranje do 5000 evrov in vsestransko pomoč pri pridobivanju podpornikov.

Vabijo nevladne organizacije, naj svojo domiselno idejo, s katero želi izboljšati družbo, a se srečujejo z izzivi pri pridobivanju sredstev za njeno uresničitev, prijavijo do 15. junija na spletnem obrazcu.

Prispevek Huda pobuda za boljšo družbo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izobraževanje bo poteklo on-line v treh delih:

1. Ponedeljek, 1. junij ob 11. uri

2. Četrtek, 4. junij ob 11. uri

3. Ponedeljek, 8. junij ob 11. uri

Vsak sklop bo potekal 2 uri. Obvezna je udeležba na vseh treh sklopih, zato prosijo, da se prijavite le tiste organizacije, ki lahko zagotovite udeležbo istega predstavnika na vseh treh delih. Obveznost organizacije je še, da pred pričetkom prvega dela in po koncu zadnjega dela, izpolni vprašalnik, ki ga bodo poslali prijavljenim organizacijam oz. njihovim predstavnikom.

– Povezavo in geslo za dostop do vsakega sklopa bodo poslali samo prijavljenim organizacijam, ki bodo izpolnile začetni vprašalnik.

– Število udeležencev je omejeno.

– Za udeležbo izpolnite prijavnico do srede, 27. maja 2020.

Prispevek Izobraževanje o pridobivanju sredstev v prostovoljskih organizacijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu tečaja se boste seznanili:

• S programi EU in posebno uspešnimi projekti,
• Dobili boste nujne informacije,
• Prepoznavali razpoložljive razpise v letu 2020.

Tečaj bo obravnaval sledeče teme:

• Kako se informirati: raziskovanje informacij EU in orodja,
• Programi financiranja v letih 2014-2020, predvsem na področju izobraževanja, kulture, gospodarstva, zaposlovanja, sociale, okolja, športa…,
• Pregled programov financiranja v obdobju 2021-2027.

Tečaj je namenjen vsem, ki se želijo naučiti oziroma želijo izboljšati svoje znanje na področju financiranja s strani Evropske unije in s tem povečati svojo sposobnost dostopa do evropskih programov. Tečaj je zato zasnovan za študente, socialne in kulturne delavce, združenja, lokalne organe, ipd. Predhodno znanje in veščine niso potrebne.

Učenje bo potekalo na interaktiven način, ki omogoča učenje na razdaljo brez da bi se odpovedali dinamičnemu sodelovanju med udeleženci in trenerji. Predavanja bodo potekala na platformi GoToWebinar, orodju za videokonference, ki omogoča praktično izmenjavo zaslonov, dokumentov, e-klepetov in video posnetkov udeležencev. Med tečajem bodo na voljo trenerji za individualno svetovanje in usposabljanje.

Tečaj bo potekal od srede, 1. aprila do srede, 13. maja 2020, skupno torej sedem srečanj po 1,5 ure. Tečaj bo potekal med 17.00 in 18.30, s čimer se želi vključiti tiste, ki delajo in študirajo.

Stroški tečaja znašajo skupno 120 EUR, z vključenim DDV. To vključuje materiale za usposabljanje, ki bodo deljeni preko elektronske pošte in/ali platforme GoToWebinar. Stroški za člana/ico ALDA je 100 EUR, z vključenim DDV. Za dodatne informacije in registracije se obrnite na Anno Ditto na elektronski naslov: anna.ditta@aldaintranet.org ali telefon +39 0444 54 01 46. Registrirate se lahko do 25. marca prek spletnega obrazca.Na koncu tečaja prejmete potrdilo o udeležbi, ki ga izda ALDA, strateški partner  Evropske komisije in Sveta Evropske Unije.

Prispevek Spletni tečaj EVROPSKO FINANCIRANJE: zadnje možnosti in nove priložnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

OECD je razvila “SDG Financing Lab” za analizo donatorskih prispevkov k ciljem trajnostnega razvoja (CTR-jem) ter da bi povečala transparentnost in izboljšala učinek pomoči. Orodje rangira donatorje glede na količino pomoči za vsak cilj in uporabniki lahko uporabljajo spletno stran za primerjavo financiranja različnih CTR-jev. Največji del pomoči je namenjen CTR 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), CTR 8 (dostojno delo), CTR 2 (odprava lakote), CTR 7 (čista energija) in CTR 10 (zmanjšanje neenakosti). Najmanj pomoči prejmeta CTR 14 (življenje pod vodo) in CTR 15 (življenje na kopnem).

OECD je zagnala interaktivno spletno stran za informiranje voditeljev_ic politik in odločevalcev glede virov za doseganje Agende 2030 za trjanostni razvoj. Spletna stran je bila razvita kot neposreden odgovor na globalno poročilo OECD, ki kliče k izboljšanju kazalnikov in analizi količine in usmrejanja finančnih tokov k CTR-jem. Visoko srečanje DAC leta 2017, z naslovom “A New DAC: Innovation for the 2030 Agenda,” je pozvalo k razvijanju inovativnih orodij in pospeševanju odgovorov na razvojno sodelovanje.

Uporabniki_ce lahko na spletni strani najdejo različne podatke, kot že omenjeno, denimo, kateri CTR so pri donatorjih “bolj priljubljeni”, in kateri najmanj.

Ugotovijo lahko tudi, kako so se donatorski prispevki spreminjali skozi čas. Za CTR 10 so tako donatorji prispevali 8,951.20 milijonov ameriških dolarjev v letu 2012, v letu 2014 se je ta številka povečala na 13,835.09 milijonov, leta 2015 na 21.276.07 millijonov in leta 2016 na 25,754.45 milijonov. Nato se je donatorsko financiranje leta 2017 malce spustilo na 25,605.90 milijonov ameriših dolarjev. Drugi CTR-ji so imeli skozi čas stabilnejše financiranje.

Prav tako lahko na spletni strani najdemo podatke o tem, kateri so največji donatorji za posamezen cilj ali državo in še mnogo več.

Več informacij najdete tukaj.

Spletna stran SDG Financing lab

Prispevek OECD pripravila orodje za analizo financiranja CTR je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mobilizacija domačih virov (DRM), z davki v ospredju, je splošno prepoznana kot ključna za zagotavljanje trajnostnega demokratičnega financiranja. Za zagotavljanje primernega financiranja za ključne javne storitve in druge državne funkcije, ki vladam dovolijo, da državljanom_kam prinašajo zaveze za človekove pravice in hkrati prispevajo k boju proti ekonomskim, socialnim in spolnim neenakostim, so potrebni progresivni in učinkoviti davčni sistemi.

To poročilo se osredotoča na zaveze EU za podporo DRM v partnerskih državah, kot tudi praksi – skozi razvojne programe in politike, pa tudi druge politike, ki vplivajo na to. Ali EU izpolnjuje svoje obljube? Poročilo ponuja kritično perspektivo in vrsto priporočil Evropski komisiji v zvezi s podpornimi programi in globalnimi partnerstvi za DRM. Prinaša tudi priporočila, kako naj EU izboljša skladnost politike za razvoj na področju davkov in kako biti boljši »zgled« v boju proti izogibanju davkom.

Poročilo lahko v celoti preberete tukaj.

Prispevek Zbirati več in bolj pravično? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Do finančnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 so upravičeni: (a) pravni subjekti s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali ustanovljeni v skladu s pravom Evropske Unije; (b) mednarodne evropske interesne organizacije; (c) pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu. Specifični pogoji sodelovanja za ta razpis so opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Več razpisov najdete tudi na straneh CNVOS.

Prispevek Obzorje 2020: Razpisi na področju migracij za 2018-2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Iz CNVOS so sporočili, da je bila sprejeta novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018, velja pa od julija dalje. Novela, katere spremembo je predlagalo Ministrstvo za javno upravo, med drugim spreminja nekatera dosedanja pravila o predplačilih.

Po novem bodo tako možna predplačila za projekte in programe NVO tudi do 70 % (do sedaj samo do 30 %), če gre za sofinanciranje v višini do 20.000 eurov in če gre pri tem za projekte ali programe, ki se v celoti izvedejo v enem koledarskem letu. S tem se rešuje težava predvsem manjših NVO, ki morajo sedaj sredstva vnaprej zalagati, čeprav kot nepridobitne organizacije nimajo viška sredstev iz preteklih let. Predvsem občine bodo sedaj tem organizacijam lahko že takoj po podpisu pogodbe o sofinanciranju nakazale predplačilo v višini do 70 % celotne pogodbene vrednosti (upoštevajoč najvišji prag financiranja, ki to še omogoča, torej največ 13.999,99 evrov). NVO bodo nato lahko dokazila o upravičeni porabi sredstev predložila po zaključku izvedbe projekta (in torej ne v 180 dneh od prejema, kot je veljalo sedaj) in nato prejela še razliko sredstev.

Navedene spremembe veljajo tako za državo kot za občine. Ker so razpisi za 2017 praviloma že mimo, si od te spremembe obetamo pozitivne učinke v prihodnjem letu.

Prispevek Z julijem tudi 70 % predplačila za NVO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Premislek Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj CONCORD in platforme nevladnih razvojnih organizacij SLOGA o migracijah pred prihajajočim Evropskim svetom

Politična nuja spremembe smeri
Leto dni je minilo od sprejema Agende 2030 za trajnostni razvoj, s katero se je 193 svetovnih voditeljev zavezalo k omogočanju varnih, zakonitih in odgovornih migracij ter mobilnosti ob polnem spoštovanju človekovih pravic ne glede na status migrantov. Od takrat je bilo več ljudi kot kdaj koli prej prisiljenih zapustiti svoje domove. Vzporedno pa se je občutno okrepila skrajno desničarska retorika proti migracijam, ki krepi ksenofobijo in strah pred begunci, kar je bilo še posebej zaznati v kampanji pred Brexitom ter med aktualnimi pripravami na francoske volitve. V trenutnih nestabilnih razmerah na svetovni ravni je še posebej pomembno, da evropski voditelji naredite korak naprej in pokažete resno zavezo za uresničitev Agende 2030 ter se postavite za globalno solidarnost in človekove pravice vsakega posameznika.

Prihajajoči Vrh predstavlja priložnost za naše voditelje, da spremenijo smer, vendar namesto tega EU in njene države članice sklepajo sporazum za sporazumom z državami s šibkim varstvom človekovih pravic. Cilj večine sporazumov je preprečiti beguncem vstop v EU ali omogočiti njihovo vračanje v izvorne države. Pri tem se teptajo človekove pravice in pravica do mednarodne zaščite.

Slepe pege sporazumov EU
Na Vrhu bodo države članice EU razpravljale o izvajanju novega Partnerskega okvirja EU s tretjimi državami. Ta najnovejši instrument na področju migracij, oblikovan na podlagi izkušenj sporazuma EU-Turčija, je bil vzpostavljen junija 2016. Z okvirnim partnerskim sporazumom naj bi države, kot so Etiopija, Niger in Mali, izvajale evropsko migracijsko politiko s posebnim poudarkom na vračanju svojih državljanov ter morda tudi drugih posameznikov, ki so prečkali njihovo ozemlje. To pomeni, da bodo lahko begunci s somalskim ali eritrejskim državljanstvom vrnjeni v Etiopijo, iz Etiopije pa nazaj v domovino, kjer jih čakajo zaporne kazni ali celo smrt. Partnerski sporazum tudi predvideva okrepljeno podporo za mejni nadzor brez varoval za spoštovanje človekovih pravic. Tretje države, ki bodo sodelovale z EU preko okvirnega partnerskega sporazuma, bodo nagrajene z razvojno pomočjo. Tiste, ki ne bodo sodelovale, se bodo soočile s posledicami. Takšno pogojevanje razvojne pomoči je nedopustno in v popolnem nasprotju z načeli razvojnega sodelovanja.

Med Vrhom bodo države članice EU ocenile učinkovitost izvajanja sporazuma med EU in Turčijo; sporazuma, ki je tisočim beguncem preprečil vstop v EU ter v zameno obljubil razvojno pomoč in odpravo vstopnih vizumov za turške državljane v države članice EU. Sporazum je bil sprejet navkljub številnim opozorilom, da Turčija ni varna država za begunce in navkljub opozorilom nevladnih organizacij s področja človekovih pravic, da je Turčija tisočem Sircev nasilno onemogočila prehod sirsko-turške meje ter vstop v Turčijo. Sporazum je bil sprejet kot ključna strategija preprečevanja umiranja ljudi v Sredozemskem morju na njihovi poti v Evropo. Kljub temu smo bili samo v letu 2016 priča že 4.690 smrtnim žrtvam, kar je 1.000 več kot v enakem obdobju lani. Sporazum med Turčijo in EU je tudi povzročil, da je 60.000 ljudi obtičalo v Grčiji, kjer so nastanjeni v pripornih centrih zaprtega tipa, vzpostavljenih v skladiščih ali drugih opuščenih objektih. Pogoji v centrih so občutno slabši, kot jih določajo osnovni humanitarni standardi.

V tem kontekstu je EU pred kratkim sklenila sporazum tudi z Afganistanom, s katerim želi pospešiti sprejem in (prisilno) vračanje Afganistancev, ki živijo v EU. Sporazum ima zaskrbljujoče pomanjkljivosti; najočitnejše je dejstvo, da Afganistan ni varna država. Trenutno Talibani nadzorujejo več ozemlja države, kot kadarkoli po padcu njihovega režima v letu 2001, skoraj vse afganistanske province se soočajo z oboroženimi spopadi in skoraj milijon državljanov je notranje razseljenih. Direktorat Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO) je opozoril na porast nestabilnosti v Afganistanu zaradi oboroženih spopadov med vladnimi silami ter drugimi oboroženimi skupinami; v poročilu DG ECHO opozarja, da je Afganistan v resni humanitarni krizi, saj je samo letos svoje domove zapustilo 245.000 Afganistancev. Navkljub vsem tem dejstvom pa so evropske vlade sprejele sporazum o vračanju Afganistancev v domovino.

Čas je, da voditelji naših držav zavzamete jasno stališče in svetu pokažete, da bo Evropa čvrst branik spoštovanja človekovih pravic za vsakogar.

https://www.amnesty.org/en/press-releases/2016/04/turkey-illegal-mass-returns-of-syrian-refugees-expose-fatal-flaws-in-eu-turkey-deal/

https://www.iom.int/

http://ec.europa.eu/echo/files/aid/countries/factsheets/afghanistan_en.pdf

https://concordeurope.org/2016/10/26/aidwatch-report-2016/

Prispevek Čas je za spremembo smeri migracijske politike, ne za kupčije EU za zadrževanje migrantov izven Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Javni razpis je namenjen pred-financiranju različnih upravičencev, kot so:

1. Pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država in/ali občina in/ali samoupravna narodna skupnost;

2. Nevladne organizacije ,kot so: združenja, fundacije, zbornice (gospodarske, kmetijske, obrtne, industrijske,…), društva;

3. Grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe;

4. Pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja;

5. Javne ustanove za gospodarski razvoj, javna podjetja ter druge pravne osebe, kjer imajo država, občina ali samoupravna narodna skupnost delež v lastništvu vlagatelja;

6. Samoupravne narodne skupnosti.

Sredstva po javnem razpisu so še na razpolago, rok za oddajo vlog pa je podaljšan do 15. 12. 2016.

Povzetek_PF_2016

Prispevek Javni razpis za pred-financiranje projektov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.