Neven Mimica, evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj, je dejal, da se spopadanje z vzroki migracij dobro umešča v krovno razvojno politiko EU, vendar bo boj proti revščini ostal v središču razvojne politike EU.

EU je pomemben akter v svetu razvojne pomoči. Glede na skupna sredstva EU in njenih držav članic za razvojno pomoč je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu – v višini 75,5 milijard evrov leta 2016. Institucije EU so četrti največji donator pomoči – za Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Združenim kraljestvom.

V okviru predloga za naslednji dolgoročni proračun EU (za obdobje med letoma 2021 in 2027) Komisija načrtuje združitev 12 obstoječih finančnih tokov v en instrument sosedstva, razvoja ter mednarodnega sodelovanja, vreden 89,2 milijard evrov. Sredstva bodo močno usmerjena na regije izvornih ali tranzitnih držav za migrante, ki se odpravijo v Evropo. Podsaharski Afriki bo na primer dodeljenih 32 milijard evrov, Aziji in Pacifiku pa le 10 milijard evrov.

Komisija v svojem predlogu pravi, da bo 10 odstotkov novega instrumenta namenjenih »naslavljanju temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in prisilne razselitve ter podpiranju upravljanja migracij«. Mimica je dejal, da je razumevanje naslavljanja migracij kot nezdružljivega z razvojnim delovanjem napačno. Migracijsko in razvojno agendo povezuje prav izkoreninjanje revščine. »V EU prevladuje razumevanje, da je najboljši način za naslavljanje migracijske agende zunaj Evrope … reševanje temeljnih vzrokov za migracije z razvojnimi orodji,« je dejal komisar in ob tem prepoznal revščino kot glavni vzrok migracij.

Toda razvojne NVO pravijo, da se pomoči ne sme namenjati omejevanju obzorij ljudi, saj to ni njen namen. »Razvojno sodelovanje lahko pomaga pri naslavljanju temeljnih vzrokov prisilne razselitve, vendar to ni orodje, ki bi ljudem lahko ali moralo preprečevati selitev,« je dejal Florian Oel z Oxfam-a. »Dokazi kažejo, da razvoj vodi v več migracij, ne manj – in gospodarska rast se pogosto opira na migracije.« Civilnodružbene organizacije so prav tako zaskrbljene, da osredotočenost na migracije pomoč preusmerja iz regij, ki jo nujno potrebujejo.

Kritiki poudarjajo tudi, da kljub zagotovilom Komisije o namenu razvojne politike sedanji predlog proračuna EU izkoreninjenja revščine ne navaja med svojimi cilji. »Če je dejansko mišljeno, da je izkoreninjanje revščine jedro novega zunanjega instrumenta, ostaja presenetljivo, da kljub navedbi drugih ciljev ni omenjeno med cilji,« je dejal Jonathan Beger v imenu World Vision in CONCORD-a.

Za številne NVO je ključna skrb, kaj se bo zgodilo z razvojno pomočjo, če bo nova Komisija, ki bo imenovana prihodnje leto, bolj evroskeptično usmerjena. Zato si prizadevajo obdržati prednostne naloge, kot so enakost spolov, izkoreninjenje revščine in cilji trajnostnega razvoja, v pravnem besedilu proračuna EU.

Prispevek Bruselj zagovarja povezavo razvojne pomoči z migracijami, NVO pa se bojijo odmika proračunskih načrtov od boja proti revščini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

CONCORD pozdravlja nekatere nove elemente in spremembe predloga v primerjavi s prvim sporočilom Evropske komisije z začetka maja: proračun za sklop sosedstva in sveta je bil povečan, prav tako sta bila vključena ločen instrument za humanitarno pomoč ter program za civilno družbo.

Evropske razvojne nevladne organizacije smo zaskrbljene, da bi nov predlagan instrument »Sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje« povečal tveganje, da razvojno sodelovanje postane podrejeno lastnim interesom zunanje politike ter da je pomoč preusmerjena stran od njenih temeljnih ciljev – izkoreninjenja revščine in dolgoročnega trajnostnega razvoja. Ta trend se odraža tudi v pripravljenosti Komisije, da daje prednost prožnosti instrumentov pred predvidljivostjo in odgovornostjo.

Predlog temelji na kombiniranju pomoči s posojili in z enotnim pristopom za vse, kljub šibkim ter spornim dokazom, da bo to zagotovilo naložbe, potrebne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in da nikogar ne pustimo zadaj. CONCORD meni, da se razvojne pomoči ne sme preusmerjati za zagotavljanje naložb zasebnega sektorja in spodbujanje finančnih institucij EU.

Prispevek Proračun EU: razvojna pomoč podrejena zunanjepolitičnim ciljem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.