Čeprav ženske predstavljajo 51 % prebivalstva Evropske unije, le ena od treh diplomantk prihaja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Medijska prepoznavnost znanstvenic in inženirk je prav tako skromna: znanstvenice so omenjene v 32 % primerov, inženirke pa le v 16 %.

Število strokovnjakinj se v zadnjem desetletju povečuje, toda še vedno opažamo izzive pri njihovi zastopanosti v javnosti, na vodstvenih položajih in pri vključevanju v ključne strokovne razprave. To vpliva tudi na njihovo nizko zastopanost v panogah, kot je energetika – v Sloveniji ženske na tem področju predstavljajo le 15 % delovne sile.

Verjamemo, da lahko s spodbudnimi zgledi in odkritimi pogovori o izkušnjah in priložnostih stanje izboljšamo.

Društvo Focus, član platforme SLOGA, vabi, da se jim pridružite na okrogli mizi “Krepitev enakosti v STEM in energetiki: zavezništva za uspeh” v ponedeljek, 3. marca 2025 ob 16.30 v Hiši EU (Dunajska c. 20, Ljubljana).

Na dogodku bodo spregovorili o izzivih in priložnostih za strokovnjakinje v energetiki, tako v Sloveniji kot v širšem evropskem prostoru.

Okrogli mizi bo sledil voden ogled razstave o vzornicah iz 19. in 20. stoletja, ki so premikale meje na svojih področjih, ter strokovnjakinjah 21. stoletja, ki danes navdihujejo prihodnje generacije.

Prijave sprejemajo tukaj.

Dogodek organiziramo v okviru projekta EUWES skupaj z združenjem ONA VE in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Vljudno vabljeni!

❦ ❦ ❦

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza: Krepitev enakosti v STEM in energetiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vlasta Jalušič: Abortion, Women, and Politics (Splav, ženske in politika), str. 651

Vlasta Jalušič

V državah nekdanje Jugoslavije se je za pravico do splava borilo in izborilo skozi dolgo zgodovino. Kljub temu je ta pravica še vedno občasno vprašljiva, ogrožena, in se o njej razpravlja v političnih forumih in na ulicah. Besedilo Vlaste Jalušič izhaja iz ključnega obdobja v tej dolgi zgodovini, ko se je začela pomembna bitka za zagotovitev pravic do splava v Sloveniji in se hkrati odvijala v ozadju nacionalistične politike, ki je prevladovala  na vseh koncih Jugoslavije pred njenim razpadom leta 1991 in po njem.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Besedila in konteksti iz zgodovine feminizma in pravic žensk: Srednja in Vzhodna Evropa, druga polovica dvajsetega stoletja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Veliko stvari je, za katere se lahko zahvalimo feminizmu. Od volilne pravice do tega, da lahko nosimo hlače, to so samo nekatere očitne stvari, o katerih v vsakdanjem življenju ne razmišljamo in zato so naša preprosta in jasna sporočila postala tako viralna. Toda kljub vsem našim dosežkom, še vedno živimo v zelo mačistični in neenaki družbi. Ne pozabite, da se moramo boriti še za številne pravice, da bi dosegle enakost povsod po svetu.«

Posterje si lahko ogledate tukaj.

Prispevek Zahvalite se feministkam, če … je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi korak je razumeti, zakaj so naše družbe tako razdvojene. Severnoameriški socialni psiholog Jonathan Haidt s svojo “teorijo moralnih temeljev” razlaga, da ljudje na različne načine razumejo moralnost in vrednote – kot so skrb, zvestost in pravičnost – in jih različno prioritiziramo. Različne interpretacije velikokrat povzročajo trenja med nasprotnimi konci političnega spektra.

Drugi korak je premik od tistega, kar angleška klasicistka Mary Beard opisuje kot tradicionalno »maskulina« ali »moška« definicija vodenja in moči – ki prioritizira lastnosti, kot so samozavest, avtoriteta, zavzetost in čustvena odtujenost od problemov – k definiciji, ki poudarja lastnosti »femininosti«, kot so občutljivost, nežnost in empatija.

Kot je jasno zapisala Beard v svojem manifestu »Ženske in moč«, so bile feminine lastnosti dolgo razumljene kot šibke (ali vsaj nepotrebne za tiste, ki imajo moč). Vendar pa se bo za gradnjo vključujočih družb, ki delujejo na temeljih medsebojnega spoštovanja in razumevanja, feminističen pristop, ki izkorišča take lastnosti, pokazal za pravi odgovor.

Feministično oblikovanje politik je pristop, ki postavlja v središče pravice žensk skozi za spol občutljive politike in večjo vključenost žensk v njihovo oblikovanje. Še posebej v primeru migracij in integracije je to posebej relevantno: okrog 50 % vseh migrantk je žensk.

Ženske se soočajo še z dodatnimi tveganji, ko so na poti in je bolj verjetno, da imajo več izkušenj s travmami še pred začetkom poti. Poleg tega so velikokrat dvojno diskriminirane v svojih novih skupnostih – kot ženske in kot migrantke. Če bi bila to edina definicija feminističnega oblikovanja politik, pa bi ženske vendarle še vedno ostajale predalčkane v vloge žrtev.

Feministični pristop k ustvarjanju politik se ne bi smel osredotočati na šibkost, temveč na moč. Oblikovalci politik morajo uporabljati nove pristope k vključevanju s povečanjem »feminine« lastnosti empatije in poudarjati, kako nezamenljiva je za oblikovanje politik na področju migracij in integracije.

Feminističen pristop bo pomenil iti onkraj prodajanja številnih koristi migracije in integracije skozi podatke in grafe. Dokler je moč in resnica v hvaljenju ekonomske koristi migracij, vrednosti multikulturalizma in pomembnosti večanja manjšajoče se delovne sile v starajočih se populacijah, bodo ljudje svet videli skozi drugačna oči.

Namesto tega se bo feministično oblikovanje politik pogovarjalo z različnimi ljudmi: ljudmi na poti, ki lahko razložijo svoje izkušnje in nezadovoljene potrebe; tistimi s priseljenskim ozadjem, ki so se že ustalili, lahko ponudijo perspektive o integraciji; že ustaljenimi skupnostmi, ki lahko delijo svoje skrbi glede sprejemanja novih ljudi; in tistimi z politično nasprotujočimi pogledi.

Potem, kot bodo zbrane te perspektive, jih feministične_i oblikovalke_ci politik ne bodo prepoznale kot »napačno« razumevanje osnovnih vrednot. Prepoznale_i jih bodo kot legitimne dvome ljudi z različnimi izkušnjami, ozadji, prepričanji in moralnimi okviri.

Evropa potrebuje migracije. Potrebuje talente in všečine tistih, ki se priselijo sem. Za zagotavljanje dolgoročne blaginje za današnje in prihodnje Evropejke_ce bo pomembno razumeti naše razlike in zakaj se ne strinjamo.

Feminističen pristop, tak, ki prepoznava moč empatije in jo naredi zaščitni znak oblikovanja politik, bo pomemben naslednji korak.

Članek temelji na prispevku Amande Rohde, programske direktorice Friends of Europe, ki ga je pripravila za dogodek Centra Friends of Europe za feministično zunanjo politiko »Exploring a feminist approach to migration in a Brexit world« v Londonu aprila letos.

Vir: Friends of Europe

Prispevek Čas je za feminističen pristop k migracijam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.