Razprava, posvečena podnebnim spremembam in energiji, je potekala 20. januarja in je temeljila na zaključkih konference COP26 v Glasgowu, ki je pustila nezadovoljne tako okoljevarstvenike kot afriške partnerice, ki si želijo rešiti ključni izziv nezadostnega dostopa do energije na svoji celini.

Izhodišča

Dostop do elektrike

Dostop do elektrike ostaja omejen v veliko predelih Afrike. Leta 2019 so imeli vsi prebivalci Evrope dostop do elektrike, medtem ko je imela dostop do elektrike v Afriki nekaj več kot polovica prebivalstva. Skoraj 600 milijonov Afričank in Afričanov živi brez dostopa do električnega omrežja.

Poraba energije

V Afriki živi 17 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 3,4 % svetovne porabe energije. V EU živi 5,4 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 10,4 % svetovne porabe energije. EU je leta 2019 porabila trikrat več energije kot Afrika. Skupna poraba Francije in Nemčije je bila leta 2019 večja od porabe Afriške celine.

Izpusti ogljika

Zaradi svoje velike porabe je EU, v primerjavi z Afriko, veliko večja onesnaževalka. Izpusti ogljika v Afriki vztrajno naraščajo in so leta 2019 dosegli najvišjo raven doslej. Izpusti ogljika v EU so se od leta 1979 zmanjšali, vendar so bili leta 2019 še vedno več kot dvakrat višji od afriških. Zgodovinsko gledano nosi EU veliko večjo odgovornost za podnebne spremembe,  medtem ko Afriške države zelo občutijo posledice podnebnih sprememb.

Viri

Fosilna goriva prevladujejo tako v Afriki kot Evropi. Ta imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju energije na obeh celinah, pri čemer so nafta, plin in premog tri vodilna komercialna goriva za proizvodnjo električne energije v obeh regijah. Nafta ostaja glavni vir v obeh regijah, sledita zemeljski plin in premog. Iz omenjenih fosilnih goriv Afrika pridobi 91,5 % svoje energije, EU pa 73 %. Absolutno gledano, EU porabi dvakrat več energije, pridobljene iz fosilnih goriv, od Afrike.

Plin je v Afriki najčistejše fosilno gorivo, zato ga nekateri afriški voditelji izpostavljajo kot najboljše prehodno gorivo. Leta 2019 je EU porabila več kot 2,5-krat več energije, pridobljene iz zemeljskega plina, v primerjavi z Afriko. V Evropi trenutno obratuje 585 plinovodov, 27 jih je v gradnji. V Afriki obratuje trenutno 86 plinovodov, štirje so še v gradnji. V letu 2019 so afriške države izvozile za 19,7 milijarde dolarjev zemeljskega plina, več kot polovico v štiri držav EU – Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Vse štiri države so se na COP26 zavezale, da bodo prenehale financirati projekte, vezane na zemeljski plin v tujini.

COP26: Evropski zeleni dogovor in posledice za Afriko

4. novembra 2021 se je v Glasgowu 39 držav in razvojnih agencij zavezalo, da bodo prenehale financirati projekte fosilnih goriv v tujini. Med njimi so bile glavne evropske donatorice in nekatere afriške države ter institucije. Dogovor gre dlje od prejšnjih dogovorov in vključuje zemeljski plin. Sporazum je podpisalo 12 članic EU, Evropska investicijska banka in francoske ter nizozemske razvojne agencije. Zaveza temelji na Evropskem zelenem dogovoru, v okviru katerega se je Evropska investicijska banka leta 2019 zavezala, da bo v dveh letih postopoma ukinila naložbe v fosilna goriva, vključno z naložbami v onesnaževalna podjetja, ki se ukvarjajo z nizkoogljičnimi projekti.

Ključni poudarki

Sodelovanje

Eden izmed ključnih poudarkov razprave je potreba po sodelovanju. Macky Sall (predsednik Senegala in predsednik Afriške unije), Charles Michel (predsednik Evropskega sveta) in Frans Timmermans (podpredsednik Evropske komisije) so poudarili, da je EU-AU vrh priložnost za obnovo partnerstva med celinama, pri čemer je ključnega pomena, da Evropska unija posluša potrebe Afriške celine. Za uspešen prehod v ogljično nevtralni celini (tako Evrope kot Afrike) je ključnega pomena sodelovanje in skupna strategija.

Zeleni prehod

Afrika se sooča s tem, da skoraj polovica prebivalstva nima dostopa do elektrike. V prvem koraku je potrebno zagotoviti dostop do elektrike vsem prebivalcem Afrike, kar logično vodi v večjo potrebo po električni energiji do leta 2050. Poleg tega imajo države različne kapacitete za izkoristek vetrne in sončne energije, zato ne moremo govoriti o enotnem načrtu za vse afriške države, saj ta ne bo ustrezal vsem. Afriške države morajo oblikovati svoje načrte za prehod v zeleno energijo. Govorci so izpostavili problem pričakovanja, da bo prehod v Afriki možen brez zemeljskega plina, medtem ko ga Evropa redno uporablja. Pri čemer je problematično tudi, da Evropa uporablja plin, ki ga pridobivajo v Afriki. Rešitev vidijo v oblikovanju cen ogljika kot glavnemu načinu uspešnega zelenega prehoda, saj ta v največji meri vodi v spremembo obnašanja.

Ena rešitev za vse?

Enotni pristop, predstavljen  na COP26, ne upošteva posebnega položaja afriške celine,  kjer 600 milijonov ljudi še vedno nima dostopa do elektrike. Dodatno ne upošteva dejstva, da imajo države zelo različne dostope do virov. Pretirano osredotočanje na vetrno in sončno energijo bi lahko obsodilo mnoge na nezanesljivo in drago energijo. Vetrna in sončna energija nista zanesljivi, njun potencial pa se med državami razlikuje. Če se ukinejo vsa sredstva za čezmorske projekte zemeljskega plina, bi to lahko imelo nasproten učinek in mnoge afriške države prisililo k cenejšim, a bolj onesnaževalnim, gorivom. Zaradi zmanjšanja sredstev za projekte zemeljskega plina bo kuhanje na plin postalo drago in nedostopno za večino Afričanov. To bo spodbudilo kuhanje na drva in oglje, kar bo posledično vodilo v več izpustov in imelo hude posledice za zdravje ter prispevalo k krčenju gozdov v porečju Konga. Mehanizem CBAM, kot del zelenega dogovora, bi lahko uvedel davek na uvoz v Evropsko unijo in kaznoval afriške izvoznike v državah  z omejenimi tehnologijami obnovljivih virov.

Ukinitev financiranja  vseh projektov fosilnih goriv v tujini je povzročilo veliko obtožb o hipokriziji, saj številne države EU še naprej vlagajo v industrijo, ki uporablja fosilna goriva, in ji zagotavljajo subvencije na domačem trgu. Leta 2020 je Italija zagotovila 9,02 milijarde evrov subvencij za fosilna goriva, Nemčija 8,42 milijarde in Francija 7,9 milijarde. Devet od dvanajstih držav EU, ki je podpisalo zavezo, je imelo decembra 2020 v razvoju nove plinovode. Poleg tega se podnebno financiranje Evropske investicijske banke od leta 2018 ni povečalo in ostaja pri približno 5,7 milijarde evrov.

Načrt za zeleni prehod, po besedah govorcev, ne more in ne sme biti univerzalen. Pripraviti ga morajo Afriške države, upoštevajoč značilnosti posameznih držav. Predvsem pa so izpostavili, da bi moral biti Afriki omogočen postopen zeleni prehod s pomočjo zemeljskega plina.

Pripravila: MS

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Partnerstvo Afrike in Evrope: podnebne spremembe in energija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fundacija Afrika-Evropa si prizadeva za vzpostavitev resničnega, vključujočega in transformativnega partnerstva med Afriko in Evropo. S temi tremi razpravami želi fundacija Afrika-Evropa olajšati dialog med našima celinama, da bi spodbudila medsebojno razumevanje in opredelila konkretne priložnosti za sodelovanje na teh področjih skupnega interesa.

O teh vprašanjih bo razpravljalo manjše število ciljno izbranih udeležencev na visoki ravni, drugi pa bodo lahko spremljali razprave in/ali posredovali pripombe in vprašanja prek moderatorja.

Registracija za razpravo TU

Potekale bodo:
20. januarja 2022, 17:00-18:30
Podnebje in energija v partnerstvu Afrika-Evropa
Ta razprava bo temeljila na posledicah konference COP 26, po kateri so ostali nezadovoljni tako podnebni aktivisti kot tudi afriški partnerji, ki si želijo obravnavati ključni izziv nezadostnega dostopa do energije na svoji celini.

Povezava za spremljanje po spletu: https://www.friendsofeurope.org/events/climate-and-energy-in-the-africa-europe-partnership-leading-the-way-to-the-au-eu-summit/

27. januar 2022, 17:00-18:30
Migracije in mobilnost v partnerstvu med Afriko in Evropo
V razpravi bodo obravnavani dejavniki medcelinskih migracij, ki so pogosto napačno razumljeni – politično obarvani diskurzi pa le prilivajo olja na ogenj.

Povezava za spremljanje po spletu: https://www.friendsofeurope.org/events/migration-and-mobility-in-the-africa-europe-partnership-leading-the-way-to-the-au-eu-summit

3. februar 2022, 17:00-18:30
Dostop do cepiv in pravičnost v partnerstvu Afrika-Evropa
Razprava o dostopu do cepiv in enakosti se bo osredotočila na potrebo po učinkoviti enakosti cepiv ter na razvoj lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv v Afriki.

Povezava za spremljanje po spletu: https://www.friendsofeurope.org/events/vaccine-access-and-equity-in-the-africa-europe-partnership-leading-the-way-to-the-au-eu-summit/

*Vse razprave bodo predvajane v angleščini in francoščini

Prispevek O prihodnosti evro-afriških odnosov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca bo potekala teden dni pred 6. vrhom Afriške unije in Evropske unije in bo priložnost za organizacijo prvega srečanja med civilno-družbenimi organizacijami z obeh celin, izmenjavo mnenj o okviru partnerstva med Afriko in EU ter za oblikovanje skupnih stališč za pravično, odprto in trajnostno partnerstvo. Ta dogodek bo priprava na teden Afrike (Africa Week), ki ga EU organizira ob vrhu AU-EU med 14-18. februarjem, spoudarkom na Civil Society Forum-u, ki bo potekal v sklopu tedna.

Na tej povezavi najdete okvirni program konference. Če želite sodelovati na konferenci, se prijavite na naslednji povezavi: https://www.helloasso.com/associations/coordination-sud/evenements/conference-african-european-civil-societies.

Glede možnosti sodelovanja na konferenci v vlogi moderatorja, govorca in podobno, organizatorji prosijo, da stopite z njimi v kontakt s kratkim opisom sebe in vsebine s katero želite sodelovati v živo ali po spletu.

Za udeležbo v živo je potrebno izpolnjevati pogoje za vstop v Francijo zaradi epidemioloških razmer: https://www.interieur.gouv.fr/Actualites/L-actu-du-Ministere/Certificate-of-international-travel.

Kontakt za več informacij in prijavo za fizično udeležbo: gatineau@coordinationsud.org.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Konferenca za pravično, odprto in trajnostno partnerstvo Afrika-EU bo 10. in 11. februarja 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Piše: Albin Keuc

Delo se nadaljuje. Upravljanje in vodenje Evropske unije kot največje donatorice uradne razvojne pomoči v “geopolitični” dobi se ne ustavlja. Usklajevanje interesov poteka nenehno. Že v prvih treh mesecih francoskega predsedovanja se bo zgodilo veliko pomembnih stvari. Izpostavimo štiri.

Evropska unija bo med 23-27. januarjem sodelovala na 5. konferenci Združenih narodov o “najmanj razvitih državah” v Dohi. Izjemno pomemben dogodek, na katerem se bo potrebno dogovoriti o nadaljevanju sodelovanja med najbolj ranljivimi državami globalnega Juga in donatoricami.

17-18. februarja bo dolgo pričakovano srečanje na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo. Nevladne organizacije zadnja leta zahtevamo, da morata obe uniji zgraditi partnerstvo enakih in enakopravnih, dati poudarek na človekovem razvoju (izobraževanje, zdravstvena oskrba, socialna varnost) ter zagotoviti polno vključenost civilne družbe v snovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti partnerstva med obema kontinentoma. V tem trenutku še ne vemo, v kolikšni meri in na kakšen način bomo civilnodružbene organizacije vključene v delo samega Vrha. Svoj glas bomo oblikovali na pripravljalni konferenci, ki jo 10-11. februarja organizira francoska platforma Coordination SUD, ter na Tednu Afrike v Bruslju, ki bo potekal med 14. in 18. februarjem 2022.

V zaključni  fazi je tudi proces Konference o prihodnosti Evrope. Velik poskus, da institucije Evropske unije slišijo glas državljank in državljanov, ki smo spregovorili o tem kakšno Evropo želimo. Tudi ta proces se bo predvidoma zaključil v času francoskega predsedovanja – nenazadnje je bil predsednik Macron glavni govorec ob začetku procesa letošnjega maja 2021. Prav tako je temu procesu velik pomen dajala tudi Vlada Republike Slovenije kot predsedujoča država.

Ob tem ne smemo pozabiti pomembnega dogodka meseca junija. Leta 1972 je bila organizirana prva mednarodna konferenca Združenih narodov na temo okolja in razvoja v Stockholmu. Ta dogodek velja za prelomnega za začetek multilateralnega dogovarjanja o razvoju na našem skupnem planetu. Ta proces je pripeljal preko Agende 21, ciljev tisočletja do Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja do 2030. Združeni narodi in švedska Vlada, ki bo predsedovala Svetu EU v prvi polovici 2023, organizirajo posebno konferenco »Stockholm 50+ Zdrav planet za blaginjo vseh – naša odgovornost, naša priložnost«, posvečeno

Vse to – in še več –  nam sporoča, da moramo v Republiki Sloveniji temeljito premisliti, ali bomo za potrebe globalne solidarnosti povišali sredstva za “uradno razvojno pomoč”. Manjka nam še veliko, da bi izpolnili svojo zavezo, da bomo za uradno razvojno pomoč namenili letno 0,33 % bruto nacionalnega dohodka – najprej smo rekli, da bomo to dosegli 2015, sedaj smo se zavezali, da bomo to uresničili do leta 2030. Z izkušnjo pandemije in ranljivostjo najbolj izpostavljenih skupnosti in držav je izpolnitev zaveze samo še nujnejša.

Zato bo leto 2022 leto resnice – ali bo slovenska politična javnost in politika pripravljena ponuditi jasno časovnico, akcijski načrt za izpolnitev dane zaveze? Na nas je, da jih na to spomnimo in jih tudi spodbudimo k dejanju.

S tem vprašanjem zaključujemo eno obdobje in se pripravljamo na prihodnost. Zato vam z mislijo na prihodnost želimo prijeten praznike, vesel božič in srečno novo leto 2022.

Več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno

Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik

Komentar: Od Balkana do Sahela

Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da

Komentar: EU trajnostnih naložb ne spodbuja dovolj

Komentar: O prihodnosti Evrope

Komentar: Modra raba mehke moči

Komentar: Brez vode enostavno ne gre!

Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope

Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet

Komentar: Kigali, Rim, Glasgow

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Predsedovanje se končuje, naj živi predsedovanje! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje na vrhu bi moralo biti izvedeno že preteklo leto, a je bilo večkrat preloženo. Priprave na vrh potekajo pod močnim vtisom srečanja v Abidjanu 2017, kjer je bilo v zadnjem trenutku predstavnikom civilne družbe preprečeno spregovoriti in predstaviti glavna sporočila, ki so nastala v pripravljalnem procesu. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav do predstavitve ni prišlo.

V času predsedovanja tria Nemčije, Portugalske in Slovenije se na področju odnosov med afriškim in evropskim kontinentom oz. med Afriško in Evropsko unijo zaključujeta intenzivna procesa priprave nove Skupne Strategije Afrika – EU (Joint Africa-EU Strategija) ter novega Sporazuma o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Oba procesa odpirata pomembna vprašanja glede gospodarskega sodelovanja, migracij, človekovih pravic, vloge civilne družbe, spolnih in reproduktivnih pravic.

V procesu priprav na srečanje na vrhu v Bruslju se bo zvrstilo več dogodkov, ki jih bomo organizirale nevladne organizacije. CONCORD konec januarja načrtuje posebno delavnico na temo procesa priprav na srečanje. Coordination Sud, platforma francoskih nevladnih organizacij s področja razvojnega sodelovanja, načrtuje posebno NVO konferenco v začetku februarja v Parizu.

DG INTPA načrtuje izvedbo Tedna Afrike v istem tednu kot bo srečanje na vrhu, tj. v tednu med 14. in 18. februarjem.

Pomemben vodnik glede vsebine srečanja na vrhu je Skupno sporočilo drugega srečanja ministrov in ministric za zunanje zadeve Afriške unije in Evropske unije, ki so ga sprejeli v Kigaliju v Ruandi, 25. in 26. oktobra 2021.

Več informacij v prihodnjih objavah.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Priprave na srečanje na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pismo v celoti:

20211201 EUPP Pismo VRS PV Janez Janša

Spoštovani gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije.

“Ker je za 17. in 18. februar 2022 napovedan šesti vrh Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU),  želimo v imenu  Slovenske platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA in Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD Europe, izpostaviti  nekaj vsebin, ki so vir naše resne zaskrbljenosti. V času dolgega in stalnega dialoga z institucijami EU in partnerji afriške civilne družbe v okviru partnerstva EU-AU smo se neprestano zavzemali za partnerstvo, osredotočeno na ljudi, in za doseganje preobrazbe za vse. Ključni element za dosego tega je smiselno vključevanje civilne družbe.

Vrh AU-EU, osredotočen na ljudi

Evropa in Afrika se trenutno soočata z več krizami hkrati: podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti, krizo varstva temeljnih človekovih pravic, demokracije in prostora civilne družbe, in s pandemijo covida-19 ter njenimi socialnimi in gospodarskimi posledicami, ki so izničile številne dosežke na področju človekovega in trajnostnega razvoja. Obstoječe neenakosti in ranljivosti so se še povečale, na številnih medsebojno povezanih področjih pa se pojavljajo novi izzivi. Ti izzivi poudarjajo nujnost poštenega, pravičnega in zelenega partnerstva med EU in Afriko.

V samem jedru prihodnjega partnerstva med EU in Afriko bi morala biti izgradnja odpornih in miroljubnih držav in družb, ki spoštujejo človekove pravice in planetarne meje, zmanjšujejo revščino in neenakosti, vključno z neenakostjo med spoloma in nasiljem na podlagi spola, ter zagotavljajo enake možnosti in splošni dostop do socialne zaščite, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dobre prehrane, če omenimo le nekatere cilje. Za doseganje preobrazbenih, transformativnih rezultatov moramo zagotoviti, da bodo rezultati  februarskega srečanja na vrhu učinkovito in sistematično naslovili omenjene izzive ob vsestranskem in smiselnem sodelovanju civilne družbe.

Da bi to dosegli ter zgradili in soustvarili novo vrsto partnerstva, ki temelji na enakosti, je nujen pristop, osredotočen na človekov razvoj (human development), ki spoštuje in uveljavlja temeljne človekove pravice.

V nasprotju s skupnim sporočilom z ministrskega srečanja za zunanje zadeve AU-EU v Kigaliju oktobra 2021 bi morali voditelji EU in Afrike v prihodnje partnerstvo AU-EU kot temeljno samostojno prednostno nalogo za okrepljeno sodelovanje vključiti človekov razvoj in človekove pravice, saj so predpogoj za trajnostni razvoj in za vse druge strateške prednostne naloge.

Kot konkreten rezultat vrha AU-EU je potrebno razviti celovit in ambiciozen načrt za spodbujanje človekovega razvoja in socialne pravičnosti, ki bo temeljil na treh stebrih:

• na naslavljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma,
• na krepitvi vezi  in skladnosti med nosilci politik (npr. izobraževanje, zdravje, prehranska varnost, socialno varstvo, trgovina, digitalizacija) in
• na izpolnjevanju obveznosti mednarodne razvojne pomoči.

Smiselno sodelovanje s civilno družbo

Pozdravljamo navedbe v skupnem sporočilu ministrskega srečanja, da je treba zagotoviti dejavno sodelovanje z organizacijami civilne družbe. Vendar pa je proces posvetovanja pred vrhom zelo pomanjkljiv, čeprav je bilo pred ministrskim srečanjem v Kigaliju organizirano eno srečanje z nekaterimi predstavniki organizacij civilne družbe. Voditelji EU in Afrike so molčali o zagotavljanju dejavnega sodelovanja civilne družbe v partnerstvu med EU in Afriko, tako pred vrhom AU-EU in med njim kot tudi v okviru izvajanja samega partnerstva. To kaže na očitno neskladje med besedami in dejanji.

Če je EU zavezana oblikovanju sodelovalnega, enakopravnega in trajnostnega partnerstva, morajo vse njene institucije in službe brez izjeme navezati stik s civilno družbo in prisluhniti njenim priporočilom; civilna družba zastopa glasove tistih, ki so pogosto najbolj marginalizirani in na katere odločitve, ki jih sprejemajo voditelji AU in EU, najbolj vplivajo.

Voditelje AU in EU pozivamo, naj izpolnijo zavezo iz nedavnega skupnega sporočila in se dogovorijo o vzpostavitvi institucionalnih in operativnih struktur ter mehanizmov za smiselno sodelovanje civilne družbe v procesih oblikovanja politik. To bi moralo vključevati konkretne predloge glede  izmenjave informacij, posvetovanja, transparentnosti in odprtega dialoga.

Biotska raznovrstnost, gozdovi, voda

Republika Slovenija lahko s svojimi izkušnjam na področju varstva in upravljanja voda, gozdov in biotske raznovrstnosti veliko prispeva pri oblikovanju dodatnih možnosti sodelovanja med AU in EU. Zato je potrebno, da so tudi ta vsebinska področja, izjemno pomembna za življenje ljudi, sploh v dobi podnebnih sprememb, na vrhu AU-EU še dodatno izpostavijo in konkretizirajo.

* * *

Izjemno pomembno je, da se institucije in službe EU ter države članice, ki sodelujejo pri pripravi vrha AU-EU, pravočasno formalno posvetujejo s tistimi evropskimi in afriškimi organizacijami civilne družbe, ki želijo prispevati k pripravi rezultatov vrha. Ker bo to prispevek k političnemu procesu pred vrhom AU-EU, je tudi bistveno, da Evropski svet v sklepih Sveta, ki bodo sprejeti na zasedanju 16. decembra, v središče postavi pristop, osredotočen na ljudi, in zagotovi smiselno sodelovanje s civilno družbo. Platforma SLOGA in Evropsko združenje CONCORD smo skupaj s svojimi članicami ključni zaveznik za dosego tega cilja.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi se želeli pred zasedanjem Evropskega sveta 16. decembra čimprej sestati z vami in vašimi sodelavci, kjer bi lahko podrobneje predstavili in se pogovorili o naših ključnih priporočilih.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Apel za vključitev civilne družbe v priprave na šesti vrh Evropske unije-Afriške unije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Obravnavali bodo naslednja vprašanja:

1. Kako je mogoče razviti bolje odporne in na človekovih pravicah temelječe zdravstvene sisteme? Katere strategije so potrebne v partnerstvu med Afriko in EU?

2. Kakšna je vloga civilne družbe pri sodelovanju na področju zdravja med Afriško unijo (AU) in Evropsko unijo (EU)? Kako lahko okrepimo akterje civilne družbe v Afriki in Evropi, da bi imeli dejavnejšo vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike?

Izzivi, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi na afriški celini, niso novi. Toda pandemija covida-19 je poudarila pomembnost celovitega sodelovanja pri prizadevanjih za enakost v zdravju. V zadnjih letih sta Nemčija in EU večkrat poudarjali prednostno vlogo partnerskega sodelovanja z Afriko. Toda nova strategija EU-Afrika obravnava zdravstevene teme le obrobno.

V zvezi s tem je cilj konference spodbujati mednarodno sodelovanje in solidarnost pri prizadevanjih za skladne in na ljudi osredotočene zdravstvene politike. Organizacije civilne družbe z obeh celin lahko prispevajo k strategijam enakosti na področju zdravja z zahtevami in priporočil in hkrati zagotavljajo preglednost pri vzpostavljanju odpornosti.

Registracija do 2. decembra https://doo.net/event/92672/order

PROGRAM IN PANELISTI 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Oblikovanje Afriško-evropskega partnerstva za zdravje – Civilno-družbena perspektiva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Takšno stanje seveda kliče, kaj kliče, kriči po okrepljenem multilateralizmu, medtem ko geopolitični premiki med velikimi ustvarjajo nove napetosti. V tem polletju slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo veliko multilateralnih dogodkov, pomembnih za svet v celoti. Zapisanih in sprejetih je veliko zavez. V Glasgowu jih bo sprejetih še nekaj. Vse so izjemno pomembne. Že danes vemo, da bodo nekatere države te zaveze izigravale tako, da si zagotovijo ali ohranijo boljši položaj, najsibo regionalno ali globalno. Vse v izogib naraščanju katalizatorjev (notranjih) nestabilnosti. Vendar je to del velike igre moči med različnimi akterji. Tudi zato je aktivno evropejstvo za Republiko Slovenijo tako pomembno. Če resno mislimo, pridobimo na teži. Če ne, smo nekakšni “geopolitični” zastonjkarji. Resnost pa dokazujemo z dejanji, s tem, koliko smo pripravljeni dati, vložiti človeških virov in denarja. Leporečnost je poceni. In brez teže.

Tudi zato nevladne organizacije pri vseh zavezah zahtevamo ali pričakujemo, da bodo to dejansko obveze, ki jih moramo izpolniti (še raje bi videli, da bi bile uzakonjene, a to je že druga zgodba). Velika razlika je med zavezo, da “si bomo prizadevali za ” ali obvezo, da bomo nekaj dejansko naredili.

Konec oktobra so se v Kigaliju srečali zunanji ministri Afriške unije in Evropske unije. V skupnem sporočilu so izpostavili pomen partnerskega sodelovanja na vseh prednostnih področjih, od človekovega razvoja do trajnostnih investicij v Afriki. Dogovorili so se tudi o izvedbi 6. vrha Afriške unije in Evropske unije, ki bo 17. in 18. februarja 2022.

Nevladne organizacije smo hkrati opozorile, da je sodelovanje civilne družbe pri pripravi vrha nezadostno. Zahtevamo večjo vključenost in transparentnost. Pomembne so izkušnje diaspornih organizacij, ki morajo biti vključene v pripravo in izvajanje dogovorov med kontinentoma.

Zadnja dva dneva oktobra je potekalo srečanje skupine G20, kluba 19 držav in EU, ki ima ogromen vpliv na globalne procese. Pomembno sporočilo je prišlo glede dogovora o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov svetovnih korporacij. Prav tako so obnovili zaveze glede podnebnih sprememb: omejitev ogrevanja za 1,5 stopinje, doseči ogljično nevtralnost do 2050, izpolnitev obljube zagotoviti 100 milijard dolarjev za podnebno financiranje.

Civilnodružbeni paralelni proces pod nazivom C20 je v skupni izjavi pozval članice G20, ki so, med drugim največje proizvajlke in uporabnice fosilnih goriv, “k čimprejšnji ukinitvi subvencij za fosilna goriva in racionalni uvedbi cen ogljika, da bi spodbudili pošteno, pravično in hitro dekarbonizacijo gospodarstev ter uresničili obljubo o postopni ukinitvi premoga do leta 2030. Priporočajo, da se izogibamo napačnim rešitvam, ki predstavljajo tveganje za zmanjšanje emisij, kot so jedrska energija, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika ter uporaba fosilnih plinov kot prehodnega goriva.”

Kaj torej lahko pričakujemo od Glasgowa, katerega odločitve bodo zaznamovale tudi proces priprave februarskega vrha AU-EU? Po uvodnih besedah voditeljev, ki so obnavljali svoje zaveze in kakšno še dodali, sedaj potekajo pogajanja.

Nevladne organizacije pričakujemo veliko več od svetovnih voditeljev in od svojih držav. Zato vas vabimo, da se nam pridružite pri podpisovanju peticije, namenjene odločevalcem, v kateri zahtevamo doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2040, izpolnitev zaveze o 100 milijardah dolarjev in zagotoviti vključenost mladih v oblikovanje in sprejemanje odločitev, ki se jih zelo tičejo.

Prebivalci najbolj ranljivih držav upravičeno pričakujejo več. Čas se namreč izteka. A o tem več prihodnji teden.

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik

Komentar: Od Balkana do Sahela

Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da

Komentar: O prihodnosti Evrope

Komentar: Modra raba mehke moči

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Komentar: Kigali, Rim, Glasgow je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Minister dr. Logar je v nagovoru pozval h krepitvi sodelovanja med Afriško unijo in Evropsko unijo na področju multilateralizma, digitalnega prehoda in trajnostnega upravljanja z vodo. Ministri so se v razpravi osredotočili na določitev najpomembnejših skupnih prednostnih nalog, izzivov in priložnosti za sodelovanje med unijama, zlasti pri naložbah v digitalni in zeleni prehod, ljudi, svetovni mir, varnost in upravljanje ter pri okrevanju po covidu-19. Na zasedanju je bila sprejeta skupna izjava.

Po ministrskem srečanju so izdali skupno izjavo za medije.

Minister dr. Logar se je zavzel za ambiciozno vizijo partnerstva med EU in Afriko. Predlagal je vzpostavitev rednega in strukturiranega dialoga o multilateralnih zadevah med unijama. Sodelovanje na področju digitalnega prehoda mora vključevati tako krepitev odpornosti na negativne posledice digitalizacije kot spoštovanje človekovih pravic. Izpostavil je prizadevanja slovenskega predsedstva Sveta EU za oblikovanje celovitega pristopa do vode v zunanjem delovanju Unije. Slovenija z darovanjem cepiv, medicinske opreme in finančnih sredstev pomaga blažiti posledice covida-19 v Afriki in se uvršča v sam vrh držav donatoric glede na število prebivalcev.

Pred zasedanjem v Kigaliju je Platforma SLOGA naslovila na ministra Logarja pismo.

Prispevek “Slovenija podpira močnejše partnerstvo med EU in AU” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj EU je okrepiti svojo vlogo globalnega akterja pri uvajanju strateških sprememb (kot je poskus večjega usklajevanja med geoplitikami, povezanih z zunanjim delovanjem – kot so varnost, trgovina in migracije – in glede na sedanje prednostne naloge Evropske komisije), institucionalne spremembe (npr. prehod z GD DEVCO na  GD INTPA) in tudi v zvezi z instrumenti (vključno z združevanjem različnih instrumenti zunanjega delovanja za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje Instrument – NDICI-Globalna Evropa).

Zdi se, da smo dosegli točko soglasja glede potrebe po spremembi paradigme odnosov med EU in Afriko, pri čemer sta obe strani ponovno potrdili, da nameravata uresničiti bolj učinkovito, pravično in strateško partnerstvo. Glede paradigme “partnerstva enakih” so odnosi med EU in Afriko na posameznih področjih še posebej nesimetrični, kar ima za posledico različne zmogljivosti in kapacitete (človeški, tehnični, finančni). S tem je povezano tudi dejstvo, da je evropsko povezovanje veliko bolj napredno od afriške integracije, kar se odraža v zmogljivosti posameznih institucij in ima za posledico pomembne strukturne razlike v mandatu, statusu, avtonomiji, itd.

Podrobneje o odnosih med Afriko in EU si lahko preberete v navedenem stališču EU and Africa: towards the partnership of equals.

Pripravil: MH

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek EU in Afrika: Partnerstvu enakih naproti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Alfonso Medinilla iz European Centre for Development Policy Management, ECDPM,  v svoji analizi AU-EU cooperation on climate and energy: In search of a common narrative podrobneje preučuje sodelovanje med EU in Afriško unijo na področju podnebja, okolja in zelenega prehoda ter interese in pobude, ki podpirajo to sodelovanje. Čeprav imata Evropa in Afrika različne podnebne potrebe in interese, se začenjajo kazati nekateri gradniki skupne agende AU-EU. Mednje spadajo predvsem skupni interesi za širitev obnovljive energije in ambiciozne napovedi globalnega zelenega okrevanja. Na drugi strani ostaja več kritičnih preprek, kot so potencialne negativne gospodarske posledic prehoda znotraj EU.

Sodelovanja med AU in EU na področju podnebja in energetike ni mogoče ločiti od širše svetovne zdravstvene krize in gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19. Doseganje ambicioznega zavezništva med AU in EU na področju podnebja in zelenega prehoda bo v veliki meri odvisno od sposobnosti Evrope in drugih, da v kratkem času zagotovijo pravično in trajnostno globalno okrevanje.

Analiza v celoti: AU-EU cooperation on climate and energy: In search of a common narrative

Prispevek Sodelovanje med Afriško unijo in EU na področju podnebja in energije: v iskanju skupne poti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj raziskave, ki je potekala do oktobra 2020, je bil bolje razumeti poglede afriške in evropske civilne družbe na odnose med celinama. Civilne družbe v Afriki in Evropi so pomemben most med političnimi procesi, ki potekajo na ravni Afriška Unija – Evropska unija in blaginjo ljudi na terenu. Zato lahko na podlagi žive resničnosti na lokalni ravni omogočijo inovativen vpogled v skupne izzive naših dveh celin.

Podatke raziskave je obdelal nemški inštitut za raziskovanje javnega mnenja Allensbach, rezultati raziskave pa so namenjeni afriškim in evropskim odločevalcem pred vrhom AU-EU.

POROČILO

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Afriška in evropska civilna družba: Hočemo poštene, vključujoče in za obe strani koristne odnose je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.