Kmalu po prihodu in nastanitvi v hotelu se je slovenska ekipa imela v GEA Coop Sociale, ki je primarno namenjen druženju in političnemu zbiranju socialno ogroženih in marginaliziranih družbenih skupin in posameznikov, priložnost srečati z mladimi iz Italije, Portugalske, Švedske, Hrvaška in Nemčije, s katerimi so delili svoje izkušnje in ideje, povezane s temo evropskih ciljev mladih.

V soboto so se udeleženci zbrali v kulturnem centru San Gaetano, kjer so prek družabnih iger gradili trdnejše vezi med ekipami, reševali izzive in se povezovali. Mladi so tudi uprizarjali kratke gledališke točke in tako na kreativen način predstavili evropske cilje mladih, ki se osredotočajo na različna področja, ključna za izboljšanje položaja mladih v Evropi: povezovanje EU z mladimi, enakost vseh spolov, vključujoča družba, informacije in konstruktivni dialog, mentalno zdravje, podeželska mladina v ospredju, kakovostna zaposlitev za vse, kakovostno učenje, prostor in participacija za vse, trajnostna zelena Evropa ter mladinske organizacije in evropski programi.

Prispevek DRPD Novo mesto: Na mladinski izmenjavi v Padovi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V projekt so bili vključeni učiteljice in učitelje ter učenke in učence iz različnih ranljivih družbenih skupin, kot so romski otroci (Makedonija), begunski otroci (Turčija), otroci pripadniki narodnih manjšin (Slovenija) ter otroci iz socialno šibkih družin (Italija) ter otroci migranti in avtisti z Aspergerjevim sindromom( Španija) ter na različne načine uporabili glasbo kot motivacijski faktor pri različnih šolskih predmetih. Romski otroci iz makedonske šole so v projektu ustanovili celo svoje glasbene skupine.

Projekt je vključeval principe globalnega učenja kot sta npr. medkulturnost in kreativno razmišljanje. Smernice smo napisali z namenom ponuditi  gradivo s praktičnimi primeri uporabe glasbe pri različnih predmetih tudi za zunanje učiteljice in učitelje ter omogočiti medpredmetno povezovanje preko glasbe.

S pomočjo projekta smo tako člani NVO kot tudi učiteljice in učitelji pridobili dragocene praktične izkušnje  dela z otroci iz ranljivih družbenih skupin ter tudi praktično dokazali univerzalnost glasbe, ki medkulturno povezuje različne ljudi.

Raziskavo, smernice in video najdete na spletni strani Erasmus+ projekta MUSE in na Facebook strani (v slovenščini in drugih jezikih).

V Erasmus+ projektu MUSE so poleg Društva Bodi svetloba sodelovali še koordinatorska makedonska osnovna šola Bratov Ramiz in Hamid iz romskega naselja Šuto Orizari v Skopju, NVO Roma Rock School iz Skopja, šola Pestalozzi iz Italije, NVO Aval Asperger iz Španije ter direktorat izobraževanja za področje Kecioren v Ankari iz Turčije. V slovenske aktivnosti projekta MUSE smo vključili Osnovno šolo Livada iz Ljubljane.

Prispevek Z glasbo do večje motivacije in znanja v medkulturnem okolju ranljivih družbenih skupin je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje bo potekalo prek spleta in bo zajemalo tako sektor izobraževanja kot sektor mladih.

Več informacij o vsebini informativne seje in načinu dostopa do nje bo na voljo naslednji teden TU.

Razpisa CSC-EDU in CSC-Youth 2022 sta razpisa za zbiranje predlogov za donacije EU za poslovanje na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v okviru programa Erasmus+. Nepovratna sredstva zagotavljajo splošno finančno podporo evropskim organizacijam, katerih statutarne dejavnosti služijo strateškim ciljem politik EU (predvsem neprofitnim organizacijam, prostovoljnim združenjem, fundacijam, nevladnim organizacijam in podobnim organizacijam) po vsej Evropi. Ne podpirajo posebnega projekta (kot donacije za ukrepe), temveč letni operativni proračun organizacije (ali njegov del). Donacije za poslovanje so vedno donacije za enega upravičenca, ki podpirajo delovni program dejavnosti samo ene organizacije. Pri njih veljajo enaka pravila za sporazume o donacijah kot pri donacijah za ukrepe, vendar ne razlikujejo med neposrednimi in posrednimi stroški. Več informacij o razpisih in ukrepih programa E+ CSC je na voljo tukaj (razpis za mlade) in tukaj (izobraževanje in usposabljanje).

Prispevek Informativni sestanek razpisa CSC-EDU in CSC-Youth 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z okvirom ukrepov Evropska komisija močno spodbuja enakost in vključevanje v evropskem izobraževalnem prostoru ter izpolnjuje obljubo iz prvega načela evropskega stebra socialnih pravic, ki določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

Med ukrepi za programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota so:

• namenska finančna podpora: programa bosta zagotovila večjo finančno podporo za osebe z manj priložnostmi za kritje morebitnih dodatnih stroškov ali potreb. To bo pomagalo odpraviti ovire, zaradi katerih se trenutno ne odločajo za sodelovanje v aktivnostih programov v tolikšni meri kot njihove vrstnice in vrstniki. Komisija poleg tega poziva nacionalne agencije in akterje, ki programa izvajajo na nacionalni in lokalni ravni, naj kot dopolnilo k zagotovljeni finančni podpori uporabijo tudi druga obstoječa nacionalna ali evropska sredstva;
• prilagojena podpora za udeležence in udeleženke v vseh fazah njihovega projekta: udeleženci in udeleženke bodo lahko pred projektom ali mobilnostjo, med njo ali po njej izkoristili številne priložnosti (npr. jezikovna podpora, pripravljalni obisk ali okrepljeno mentorstvo), da bi bila njihova izkušnja čim boljša;
• podpora za sodelujoče organizacije: v okviru programov bo na voljo dodatna podpora za organizacije, ki sodelujejo v vključujočih projektih. Ta podpora bo lahko v obliki dodatnih finančnih sredstev za pomoč pri krepitvi zmogljivosti ali v obliki dejavnosti usposabljanja in mreženja na področju vključevanja in raznolikosti za osebje organizacije;
• prožnejša učna ponudba: programa zdaj ponujata širši nabor možnosti za projekte in mobilnost z različnim trajanjem in v različnih oblikah (virtualne ali fizične, individualne ali skupinske aktivnosti), da bi vsakdo našel nekaj zase;
• prednost v izbirnem postopku: programa vključujeta mehanizme, s katerimi se daje prednost kakovostnim projektom, ki vključujejo osebe z manj priložnostmi ter obravnavajo vprašanji vključevanja in raznolikosti;
• jasnejše komuniciranje in poročanje: Komisija, nacionalne agencije in vsi zadevni akterji na nacionalni in lokalni ravni bodo pri komuniciranju o programih zagotovili bolj uporabnikom prijazne, dostopne in večjezične dokumente in gradivo. Komisija bo še naprej razvijala svoje dejavnosti spremljanja in poročanja, da bi bolje spremljala napredek pri prizadevanjih za vključevanje.

V Erasmus programe vključenih več kot 10 milijonov ljudi
Erasmus in programi, ki so ga nasledili, so od začetka izvajanja leta 1987 več kot 10 milijonom oseb omogočili študij, usposabljanje, prostovoljsko delo ali pridobivanje poklicnih izkušenj v tujini. Leta 2014 je bil oblikovan program Erasmus+, ki je vse pobude na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa združil v enotni okvir EU. Marca 2021 se je začel izvajati novi program Erasmus+ za obdobje 2021–2027 z okrepljenim proračunom v višini več kot 28 milijard evrov.

Pet let Evropske solidarnostne enote
Evropska solidarnostna enota, ki se je začela izvajati decembra 2016, od oktobra 2018 deluje kot samostojni program, ki ga financira EU. S proračunskimi sredstvi v višini več kot 1 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 novi program okoli 275 000 mladim ponuja priložnost, da s prostovoljskim delom ali lastnimi solidarnostnimi projekti pomagajo pri reševanju družbenih in humanitarnih izzivov. Od leta 2022 bo program mladim omogočal tudi prostovoljstvo v aktivnostih humanitarne pomoči po vsem svetu, s čimer bo prispeval k reševanju humanitarnih izzivov v varnih tretjih državah ter podpiral ukrepe pomoči EU v njih.

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Canva/SLOGA

Prispevek Erasmus+ in evropska solidarnostna enota za povečanje vključenosti in raznolikosti programa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zbirka navdihujočih zgodb, ki je ena izmed publikacij, vsebuje več kot 50 zgodb. Te so nastale izpod peresa mladih do 30 leta starosti, med njimi je tudi pet zgodb iz Slovenije. Mladi so v svojih izpovedih zapisali, zakaj so se začeli ukvarjati z neformalnim učenjem ter kakšne izkušnje in znanja so prek tečajev usposabljanj in treningov pridobili.

V svojih zgodbah so mladi razkrili tudi dodatne motive, zakaj so postali „odvisni“ od neformalnega izobraževanja – med drugim tudi zato, ker so spoznali veliko novih prijateljev, razširili krog poznanstev, obiskali tuje države in odkrivali nove kulture.

Eva Puhek Vir: DRPD

Večkratna državna in balkanska prvakinja in evropska kadetska prvakinja v ju-jitsu Eva Puhek je tako med drugim zapisala: “Za vse tiste, ki ne veste, ali bi poskusili in če vas je česa strah, če odlašate in ste v dvomih, naj povem to: V kolikor se boste premaknili, se bodo zgodile tiste čudovite stvari, o katerih sanjate; morda se bodo zgodile tudi tiste mogoče manj čudovite stvari,  pa vendar se bodo zgodile, ker se boste premikali, ker boste šli, spoznavali. Če boste ostali doma, bo samo huje. Obstali boste na mestu, ker se ne bo zgodilo nič.

Naučili se boste marsikaj, kar bo pomembno; ko boste stali pred tablo polno študentov in vas ne bo strah spregovoriti; ko boste doma sami pekli tisto najboljšo pecivo z Danske; ko boste za božič dobili kartico od prijateljev iz Avstrije; ko boste pisali prijavo za (študentsko) delo in boste navedli, da imate potreben certifikat, ki ga zahteva delodajalec; ko se boste izgubili sredi letališča; ali pa takrat, ko boste na kavi prijateljici govorili o vseh dogodivščinah, ki so se prigodile; skratka, ko boste v neki situaciji in boste pogledali nazaj in si rekli “hvala bogu”, takrat boste sami vedeli, da vsi ti projekti niso bili zaman. Pustili so vam nekaj, česar vam zapiski ne bodo mogli nikoli. Mogoče se sliši malo poetično pa vendar – pustili bodo pečat v obliki zgodb, pustili vam bodo življenje. Tisto nenapisano, ki ga nikoli ne boste mogli prebrati v enciklopediji ali drugi literaturi in imelo bo pomen, ker bo popisano z najboljšimi zgodbami, spomini, znanjem in napisano bo od najboljšega avtorja – vas samih.”

Vas zanima, še kaj zatrjujejo mladi, ki so nam razkrili svoje zgodbe? Ja? Torej vas le klik na https://bit.ly/2WWLocj loči od tega, zakaj se mladi udeležujejo kakršnih koli oblik neformalnega izobraževanja. In morda boste v njih dobili navdih, zakaj bi se neformalnega izobraževanja na katerem koli področju, ki vas zanima, udeležili tudi vi.

V kolikor pa vas zanima, kako je s priznavanjem neformalno pridobljenega znanja v Evropski uniji, v državah Zahodnega Balkana in Turčiji, potem pa vas vabimo k branju raziskave, ki smo jo opravili v državah, ki sodelujejo v projektu. Raziskavo najdete na: https://bit.ly/3kVvred.

Seveda pa smo v projektu bili v zadnjem mesecu dni zelo aktivni. Tako smo na Sardinijo poslali dva mladinska delavca, ki sta se med enotedenskim usposabljanjem naučila, kako mlade učinkovito povabiti, da se udeležujejo neformalnih aktivnostih, v katerih bodo pridobivali različna znanja, zakaj je za vse nas, ne le mlade, pomembno, da se še naprej izobražujemo in kje vse nam lahko neformalno izobraževanje koristi.

Prav tako bomo še septembra v Novo mesto sprejeli nekoga, ki se nam bo pridružil kar za tri tedne. Mladi Makedonec oziroma Makedonka bo na društvu opravljal/-a t. i. job shadowing, oziroma senčenje na delovnem mestu, naša predstavnica pa bo odšla v Mostar, kjer bo spoznavala delovna področja vodilne organizacije v projektu, LDA Mostar.

Zapisala: Ester Sernec

Prispevek Navdihujoče zgodbe DRPD je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razpis se nanaša na naslednje ukrepe programa Erasmus+:

Ključni ukrep 1

• Mobilnost posameznikov na področju visokošolskega izobraževanja (rok prijave: 11. maj ob 12.00)
• Mobilnost posameznikov na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih (rok prijave: 11. maj ob 12.00)
• Akreditacije Erasmus na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih (rok prijave: 19. oktober ob 12.00)
• Mobilnost posameznikov na področju mladine (rok prijave: 11. maj ob 12.00)
• Mobilnost posameznikov na področju mladine (rok prijave: 5. oktober ob 12.00)

Ključni ukrep 2

• Sodelovalna partnerstva na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, razen tistih, ki jih predložijo evropske nevladne organizacije (rok prijave: 20. maj ob 12.00)
• Sodelovalna partnerstva na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih predložijo evropske nevladne organizacije (rok prijave: 20. maj ob 17.00)
• Sodelovalna partnerstva na področju športa (rok prijave: 20. maj ob 17.00)
• Manjša partnerstva na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine (rok prijave: 20. maj ob 12.00)
• Manjša partnerstva na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine (rok prijave: 3. november ob 12.00)
• Manjša partnerstva na področju športa (rok prijave: 20. maj ob 17.00)
• Centri poklicne odličnosti (rok prijave: 7. september ob 17.00)
• Učiteljske akademije Erasmus (rok prijave: 7. september ob 17.00)
• Program Erasmus Mundus (rok prijave: 26. maj ob 17.00)
• Koalicije za inovacije (rok prijave: 7. september ob 17.00)
• Krepitev zmogljivosti na področju mladine (rok prijave: 1. julij ob 17.00)
• Nepridobitne športne prireditve (rok prijave: 20. maj ob 17.00)

Ključni ukrep 3

• Evropska mladina skupaj (rok prijave: 24. junij ob 17.00)
• Ukrepi Jean Monnet in mreže (rok prijave: 2. junij ob 17.00)

Več v Vodnik za prijavitelje Erasmus+

Prispevek Razpis Erasmus+ za leto 2021: Izobraževanje in usposabljanje, mladina, šport in Jean Monnet je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Iz kreativnosti in energije, ki jo je prinesel projekt socialne vključenosti Erasmus + KA3 IC4LoP, se lahko marsikaj naučimo in izluščimo ugotovitve ter priporočila. Zato Zavod Voluntariat organizira spletni dogodek, kjer bodo predstavili dobre prakse v delu z migranti, vključevanju različnih profilov udeležencev, povezovanju organizacij in priporočila, ki so jih oblikovali tekom dveh let.

• Katere načine izboljšanja povezav med področji prostovoljstva in migracij smo prepoznali? Kako naj to storijo posamezniki, trenerji, organizacije ali celo države in Evropska unija?
• Kako lahko aplikacija podpre organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljci in migranti z njihovo ciljno skupino?
• Zakaj je sodelovanje različnih deležnikov ključnega pomena in kako takšen dialog spodbuditi?
• Kakšni so primeri dobrih praks akcijskih projektov s terena? Kje smo padli v past?

Odgovorili bodo na vsa ta vprašanja in še na kakšnega, ki ga boste zastavili vi!

IC4LoP je projekt socialne vključenosti Erasmus + KA3, ki je v zadnjih dveh letih raziskoval in preizkušal pristope k omenjenim temam. Cilj vključevanja in mobilizacije mladih migrantov, vrnjenih prostovoljcev in drugih, ki jih zanimajo globalni izzivi je bil dosežen! Zaznane izzive so naslovili s sodelovanjem v skupnostnih projektih s fokusom na družbeni pravičnosti na lokalni ravni. Projektni konzorcij pa je uspešno krmaril med aktivnostmi in raziskovanjem teoretičnega ozadja.

Pričakujejo vas v četrtek, 3.12.2020 od 13.00 do 14.30 na spletu. Prijavite se lahko preko spletnega obrazca, povezavo na dogodek pa prejmete v sporočilu, ki potrjuje prijavo.

Prispevek Migracije niso kriza, to ljudje pač počnemo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skozi implementacijo in razvojem projekta so se učili in poučevali, delili dobre prakse in vključevali zunanje deležnike. Njihov namen je bil, da poiščejo skupne rešitve, kako naj se učitelji soočajo s problematiko poučevanja otrok migrantov in otrok s posebnimi potrebami. Z namenom lažjega oblikovanja učnih načrtov so v celoten proces in v dejavnosti v okviru projekta vključevali učitelje in ostale poučevalce. Skupaj z njimi so med drugim preučevali učne načrte učiteljev osnovnih šol, in tistih poučevalcev, ki delajo skupaj s priseljenskimi otroki  oziroma z otroci s posebnimi potrebami. Sardinijska organizacija Associazione 2050 je nekaterim učiteljem, ki so sodelovali na projektu, nudila usposabljanje na temo vključevanja uporabe igre v učni načrt, s čimer so sodelujoči učitelji pridobili novo perspektivo in vpogled na pomembnost poučevanja skozi igro.

Pred nekaj dnevi pa so partnerji izdali MOOC, spletno orodje, ki smo ga razvili v zadnjih nekaj mesecih. MOOC je spletna delavnica, v kateri udeleženci na podlagi teoretičnih resnic in prakse pridobijo znanja o tem, kako pomembno je vključevanje iger v učne načrte učiteljev in šol, hkrati pa jih vzpodbuja, da vključijo igro v svoje učne načrte.

Zakaj je vključevanje igre pri poučevanju tako pomembno?

Ne glede na to, ali so učenci, ki jih poučujemo, otroci, ki prihajajo iz ranljivih okolij ali ne, se je skozi dejavnosti, ki so jih v partnerskih organizacijah izvajali med samim projektom, izkazalo, da vključevanje igre v učno uro pomeni predvsem pomoč pri pridobivanju mehkih veščin, kot so na primer: delo v skupini, koncentracija, vztrajnost, sprejemanje drugačnosti, soočanje s porazom, pomoč sovrstnikom, ipd. Igra sama ne pomeni le učenčeve zmage ali poraza, vendar v vsakem od njih spodbudi kompetence soočanja se z različnimi situacijami in njihove reakcije na določeno situacijo. Tovrstno znanje je velikokrat težko dosegljivo, še posebej takrat, ko govorimo o nekem standardnem ali tradicionalnem učenju. Ugotovili so, da so otroci bolj dovzetni za učenje, bolj zbrani, njihove misli bolj pripravljene na vsebino, ki jim jo želimo predstaviti pri pouku, v kolikor učno uro začnemo z igro.

Izzivajo vse učitelje in ostale poučevalce: »Kliknite na spodnjo povezavo, izkoristite brezplačen 20-urni tečaj ter pridobite nove, sveže ideje, s pomočjo katerih boste popestrili svoje učne načrte in zaradi katerih bodo vaši učenci dosegali boljše učne rezultate.

Dostop do MOOC-a: https://www.levelup4inclusion.eu/mooc/

Prispevek Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto zaključuje še en uspešen Erasmus+ KA2 projekt je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Ester se je že od najstniških let ukvarjala z ranljivimi skupinami, predvsem so to bili otroci in mladi z učnimi težavami ter gluhi in naglušni. Kot študentka je začela delati v Multimedijskem centru RTV Slovenija, v katerem je kot novinarka pokrivala različna področja, hkrati pa je bila tudi vodja oddelka za podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Študentska leta so minila, njen čut za pomoč drugim in empatija pa sta ostala. Po večletnem delu v popolnoma drugih vodah jo je pot po čistem naključju zanesla nazaj v prostovoljstvo. V sklopu projekta, pri katerem je sodelovalo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, se je kot vodja skupine udeležila mladinske izmenjave na Portugalskem in nato začela intenzivneje sodelovati z društvom, nato pa se ji je tam ponudila tudi možnost zaposlitve.

Kakšne projekte izvajate v okviru Društva za razvijanje prostovoljnega dela in kakšni so odzivi mladih na te projekte?

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM) deluje na področju socialnega varstva, kulture in mladine in je tudi stičišče NVO za jugovzhodno Slovenijo. Letno na DRPDNM izvedemo okrog 60 projektov, tako na lokalni, nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Če se osredotočim na mednarodne projekte, mladi, posebej študenti, radi sodelujejo v naših dejavnostih in se udeležujejo različnih delavnic, študijskih obiskov, mladinskih izmenjav in usposabljanj. Veliko težje je mlade pridobiti za sodelovanje. Posebej mlade, ki končujejo srednjo šolo ali so v prvem letniku študija. Za mednarodne dogodke, kljub promociji, ni velikega zanimanja, dokler se jih ne udeleži nekdo, ki je ali v istem razredu, ali prijatelji, ali…

Večja težava je, ker je veliko tovrstnih dejavnosti med samim šolskim oziroma študijskim letom, in takrat se mladi težje udeležijo srečanj, saj ta ponavadi trajajo najmanj pet dni. Veliko mladih, ki se mednarodnih dogodkov udeleži prvič, se odloči za udeležbo tudi v prihodnosti, saj jim je tovrstni način učenja in spoznavanja novih krajev in ljudi všeč. Le za redke velja, da je prva izkušnja tudi zadnja, razen če je to zaradi razmer, na primer zahtevnega študija, starševstva, bolezni …

Kakšno je tvoje mnenje o odzivnosti mladih na vaše projekte, ki jih izvajate?

Če se osredotočim na mednarodne projekte, mladi, posebej študenti, radi sodelujejo v naših dejavnostih in se udeležujejo različnih delavnic, študijskih obiskov, mladinskih izmenjav in usposabljanj. Veliko težje je mlade pridobiti za sodelovanje. Posebej mlade, ki končujejo srednjo šolo ali so v prvem letniku študija. Za mednarodne dogodke, kljub promociji, ni velikega zanimanja, dokler se jih ne udeleži nekdo, ki je ali v istem razredu, ali prijatelji, ali…
Večja težava je, ker je veliko tovrstnih dejavnosti med samim šolskim oziroma študijskim letom, in takrat se mladi težje udeležijo srečanj, saj ta ponavadi trajajo najmanj pet dni. Veliko mladih, ki se mednarodnih dogodkov udeleži prvič, se odloči za udeležbo tudi v prihodnosti, saj jim je tovrstni način učenja in spoznavanja novih krajev in ljudi všeč. Le za redke velja, da je prva izkušnja tudi zadnja, razen če je to zaradi razmer, na primer zahtevnega študija, starševstva, bolezni …

Na kakšen način se lotite pridobivanja članov za posamezne projekte?

V različnih srednjih šolah imamo večkrat promocijo programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, v kateri predstavimo celoten program, namen, cilje in dejavnosti. Prav tako na lokalnih dogodkih, kot je na primer Teden kultur, na stojnicah prestavimo naše dejavnosti, s posebnim poudarkom ravno na omenjenih programih. Poleg tega se mladi, ki so se že sami udeležili določenih dejavnosti, zanimajo za nadaljnje projekte in svoje izkušnje predstavijo prijateljem, sošolcem in znancem ter jih na ta način pritegnejo k sodelovanju. Večkrat se tako zgodi, da na neko srečanje v okviru Erasmus+ odide skupina prijateljev. Tudi na samih mladinskih izmenjavah in usposabljanjih je dinamika oziroma sodelovanje take skupine veliko bolj intenzivno, saj se skupina med seboj pozna in se dopolnjuje. Le redko se zgodi, da se mladi, ki se med seboj ne poznajo, med seboj toliko ujamejo, da se iz tujine vrnejo navdušeni nad projektom in s prekipevajočim zanimanjem za nadaljnje možnosti sodelovanja v okviru Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote.

Glede na to, da imate veliko projektov na temo solidarnosti in humanitarnosti, ali se ti zdi, da se mladi zavedamo tega področja in dovolj učinkovito delujemo na tem področju?

Iskreno: kakor kdo. So mladi, ki so izjemno empatični in altruistični, sodelujejo v razno raznih solidarnostnih in humanitarnih projektih, se udeležujejo krvodajalskih akcij, delujejo v azilnih domovih, društvih za zaščito živali … Po drugi strani pa imamo mlade, ki jim nič ni mar, razen oni sami. Ampak taki niso le mladi. Tudi med starejšimi imamo empate in egoiste.
Menim tudi, da se premalo govori o tem, ali se mladi zavedajo in delujejo na solidarnostnih in humanitarnih projektih. Žalostno dejstvo je, da so v večini dobrodelne akcije medijsko slabo pokrite, ker to enostavno ni brano. Pri vsem negativnem publicizmu se verjetno tudi mladi, posebej tisti, ki delujejo v azilnih domovih, ne upajo izpostavljati.

Kar je pomembno, je to, da imamo mlade, ki so aktivni in ki jim je mar za sočloveka, naravo, živali, ki ponudijo roko pomoči takrat, ko je to potrebno. Vsak, ki pomaga, je kamenček v mozaiku, in kljub temu, da morda zunanji opazovalec vidi le tisti osamljen kamenček, je ta kamenček le eden od mnogih, ki sestavljajo mozaik solidarnosti in humanitarnosti. In konec koncev vsak kamenček šteje, kajti brez njega bi bil mozaik nepopoln.

Nedavno ste imeli projekt na temo neformalnega učenja. Kako se imenuje sam projekt in kakšna je bila rdeča nit tega projekta? Kakšen zaključek se lahko naredi in do kakšnih ugotovitev ste prišli v povezavi z mladimi in neformalnim učenjem?

Pravzaprav so vsi naši mednarodni projekti na nek način povezani z neformalnim učenjem. Glede projekta, o katerem me sprašujete, pa lahko povem, da še vedno poteka. Mladi ambasadorji neformalnega učenja (Youth Ambassadors of Non Formal Learning) je dvoletni mednarodni projekt, v katerem sodeluje več različnih društev iz več držav, iz Slovenije je to DRPDNM. Cilj Ambasadorjev je spodbujanje sodelovanja v dejavnostih neformalnega izobraževanja ter potrditev in priznavanje kompetenc, pridobljenih izven formalnega izobraževalnega okolja, z inovativno metodologijo. Ena izmed dejavnosti v projektu bo, ko bo to mogoče, tudi usposabljanje za mlade na Sardiniji, nekoga pa bomo tudi poslali na tritedensko usposabljanje na delovnem mestu (job shadowing).

Mladi velikokrat ne verjamejo, da lahko prek neformalnega izobraževanja izboljšajo možnosti za zaposlitev; menijo, da so spretnosti in kompetence, ki jih pridobijo z delom in formalnim izobraževanjem, pomembnejše, zato želimo z omenjenim projektom to mišljenje spremeniti. Medsebojno učenje na tem področju bi moralo imeti veliko večji pomen, zato želimo mlade opremiti z metodologijo in jih pripraviti, da postanejo njegovi ambasadorji.

Kako je covid-19 vplival na projekte in aktiviranje mladih?

Covid-19 je začasno prekinil »normalno« delovanje na projektih, saj se je večina srečanj zaradi možnosti okužb in razmer premaknila na splet. Kot opažamo, se mladi sicer udeležujejo projektov (mladinske izmenjave in usposabljanja za mladinske delavce), ki potekajo prek različnih spletnih orodij, velikokrat pa slišim, da so ta srečanja zanje veliko bolj naporna, da niso niti podobna tistim v živo. Poleg neformalnega izobraževanja na različne tematike, kar je bistvo usposabljanj in izmenjav v okviru projektov Erasmus+ Mladi v akciji, se mladi udeležujejo usposabljanj tudi zato, ker spoznavajo svoje sovrstnike iz drugih držav ter na ta način sklepajo prijateljstva, vadijo in obnavljajo svoje znanje angleščine ter se naučijo (vsaj) osnovnih fraz v drugih tujih jezikih, spoznavajo različne kulture in obiščejo mesta, ki jih mogoče nikoli v življenju ne bi. Zaradi covida-19 pa so potovanja v okviru projektov Erasmus+ onemogočena, s tem pa je mladim, ki sodelujejo pri raznovrstnih srečanjih prek spleta, razvoj pristnejših stikov s sovrstniki otežen.

Na katerih področjih bi lahko mladi bili bolj aktivni?

Mladi se veliko težje odločajo za udeležbo v projektih programa Evropske solidarnostne enote, posebej težko se odločijo za dolgoročne projekte v okviru programa. V tujini, predvsem Nemčiji, zadnje čase pa tudi drugod po Evropi, se mladi, ko končajo srednjo šolo, ne vpišejo na fakulteto, ampak si vzamejo leto dni premora, ki ga v večini primerov izkoristijo ravno za udeležbo v projektih v okviru Evropske solidarnostne enote. V okviru programa poznamo več dolgotrajnih aktivnosti, in sicer: prostovoljstvo, služba in pripravništvo. Mladi se med enoletnim »odmorom« med šolanjem najpogosteje odločijo za prostovoljstvo, ki ga večinoma opravljajo v kateri od držav Evropske unije. Sicer obstaja možnost, da se prostovoljstvo v okviru Evropske solidarnostne enote opravlja tudi doma. V Sloveniji se malo mladih odloči, da si bo vzelo premor ali med šolanjem ali po končanem študiju in se udeležilo dejavnosti v okviru Evropske solidarnostne enote. Zakaj je temu tako? Večinoma smo še vedno tradicionalisti, ki imamo v glavi urnik: šola, služba, družina… Dolgoročno (to je od dveh mesecev do leto dni trajajoče) udejstvovanje v solidarnostnem projektu mladim, ki morda ne vedo, kaj bi sploh študirali, odpre različne možnosti študija, lahko tudi zaposlitve. Osebno poznam kar nekaj nekdanjih prostovoljcev, ki so po izteku projekta ostali v tujini, se tam zaposlili in ustvarili življenje. Ne rečem, da to čaka vsakega, ampak možnosti, ki jim mladim ponuja Evropska unija, je veliko, in ena od njih je tudi Evropska solidarnostna enota. In mladi v Sloveniji bi tudi to morali bolj izkoristiti.

Kaj bi za konec želela sporočiti mladim?

Če imate možnost, se le udeležite kakršnekoli dejavnosti v okviru Erasmus+ ali Evropske solidarnostne enote. Tudi če bo to le ena dejavnost, verjemite, da je vredno. Tudi sama sem z veseljem izkoristila tovrstne priložnosti. Res je, da moraš med samim usposabljanjem sodelovati, predstaviti moraš organizacijo, ki te je na projekt poslala, glede na tematiko moraš predstaviti tudi situacijo v svoji državi, pripraviti moraš predstavitev države na mednarodnem večeru. Ampak veliko imaš tudi prostega časa, organizatorji ti razkažejo mesto in okolico …
Usposabljanje ni samo oblika neformalnega učenja, je veliko več. Vsakokratno udejstvovanje, če si seveda odprt za spremembe – in večina mladih, ki se tovrstnih dejavnosti udeleži, je – ti prinese veliko več kot je le znanje na določeno temo. Podari ti izkušnjo, ki je drugače nikoli v življenju ne bi imel, zato tudi začneš na dogodke in ljudi gledati drugače. Z veliko mero tolerance in odprtosti do drugačnosti. Tovrstna izkušnja ti podari nekaj, česar sploh ne morem ubesediti. Podari ti del tebe, del, ki ga morda nikoli ne bi odkril. Podari ti nove ljudi v življenju, prijatelje, tudi ljubezen. In nekaterim, ki morda ne vedo, kaj si sploh želijo od življenja, kaj bi radi počeli, podari smisel in poklicno usmeritev. Mladim polagam na srce: tudi če mislite, da je Erasmus+ ali Evropska solidarnostna enota brezvezna, poskusite, morda pa boste presenečeni sami nad sabo.”

Pripravila: Leja Verbič

Prispevek Mladi in njihova aktivnost pri projektih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razpisi za zbiranje predlogov za projekte na teh področjih bodo objavljeni v začetku jeseni. Zainteresirane organizacije naj stopijo v stik z nacionalno agencijo Erasmus +.

Takšna podpora digitalnemu izobraževanju in usposabljanju ter digitalnemu mladinskemu delu je pomemben korak, ki utira pot akcijskemu načrtu za digitalno izobraževanje, ki ga bo Komisija predstavila jeseni.

Prispevek Program Erasmus+ zagotovil dodatnih 200 milijonov evrov za spodbujanje digitalnega izobraževanja in usposabljanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.