Ljubljana, 2. april 2025 – Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema – s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus, članica platforme SLOGA.

Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd.

Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.

Primer iz prakse: Energetska zadruga Zeleni Hrastnik

Že več kot desetletje po Evropi vznikajo raznovrstne energetske skupnosti, zelo pa pridobivajo na veljavi v zadnjih letih. V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.

Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus pripeljala do konca prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom pa je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še na priklop v omrežje. Tudi ta projekt je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pove: “Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član-en glas.”

Energetske skupnosti prinašajo tudi priložnosti za občine, ki so lahko pomemben zgled in gonilna sila s sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki dajejo možnost priključevanja tudi občanom in občankam. Okoljska organizacija Focus spodbuja občine k tovrstnemu pristopu in jim nudi podporo, med prvimi so podprli Občino Hrastnik, ki je soustanoviteljica in članica Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, izpostavlja: ”Za delovanje občin je ključen zakon o lokalnih skupnostih. Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden izmed odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi.”

Kako spodbuditi razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji?

Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami. Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi.

V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd.

Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolje za energetske skupnosti.

Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus komentira: “Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial.”

Med člani Mreže za energetske skupnosti so poleg Focusa, Energetske zadruge Zeleni Hrastik in Občine Hrastnik tudi GOLEA, ENERGAP, Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Sončna zadruga, Energetska zadruga Gmajna, Lesna zadruga Loški potok, Kisik, Greenpeace Slovenija, Umanotera, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenske fotovoltaike in CAAP.

Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke

Za pomoč in navdih vsem, ki jim je koncept energetskih skupnosti blizu, je Greenpeace Slovenija nedavno natisnil posodobljeno verzijo priročnika Skupnostna energija: Praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke. Gre za avtorsko delo organizacij Friends of the Earth Europe, Energy Cities in REScoop.eu – evropskega združenja energetskih skupnosti, ki zastopa več kot 2500 energetskih skupnosti iz cele Evrope in združuje več kot dva milijona ljudi.

Priročnik obravnava tematiko energetskih skupnosti od njihovega pomena pri energetskem prehodu do praktičnih napotkov pri ustanavljanju in predstavi številne primere dobrih praks energetskih skupnosti po Evropi. Greenpeace Slovenija bo priročnik posredoval občinam po Sloveniji, začeli so z občinami z nad 10.000 prebivalci, ki morajo glede na Energetski zakon (EZ-2) v svoje Lokalne energetske koncepte vključiti načrte za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti iz obnovljivih virov.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Energetske skupnosti so eden od ključnih mehanizmov za pravični zeleni prehod in reševanje podnebne krize. Izkušnje iz številnih evropskih držav kažejo, da so prebivalke in prebivalci, ki so v takšne skupnosti vključeni, mnogo bolj dovzetni za spremembo drugih življenjskih navad, zavedajo se pomena varčevanja z energijo in so bolj pripravljeni narediti premike tudi na področju npr. mobilnosti, prehrane ipd. Ta multiplikativni učinek je dragocena in pomembna posledica vključitve v energetske skupnosti.”

Obsežen priročnik Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke je dostopen tudi v spletni verziji tukaj.

Bolj podrobno predstavitev stanja na področju energetskih skupnosti v Sloveniji in priporočilih za naslednje korake najdete v oceni zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo strokovni sodelavci Focusa pripravili v okviru mednarodnega projekta Life COMET. Povzetek ocene najdete tukaj.

Uporabna gradiva in povezave:

• Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
• Video: kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne: primer iz Hrastnika
• Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
• Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?
• REScoop.eu – združenje evropskih energetskih skupnosti
• Nekaj fotografij iz Focusovega arhiva najdete tukaj.

Kontakt za dodatne informacije:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 059 071 325, barbara@focus.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Novinarski zajtrk bo potekal v sredo, 2. aprila 2025, ob 9.30 v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi cesti 50 v Ljubljani.

Srečanje bo priložnost za pogovor o tem, zakaj potrebujemo energetske skupnosti, ki niso le rešitev za ukrepanje proti podnebni krizi, ampak prinašajo koristi lokalnim skupnostim in gospodarstvom.

Ob pravični kavi oz. čaju in prigrizku se bosta poleg strokovnih sodelavcev Focusa in Greenpeace Slovenija z vami pogovarjala Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti do ponedeljka na sara.kosirnik@greenpeace.org.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Novinarski zajtrk o energetskih skupnostih v Sloveniji: predstavitev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razprava, posvečena podnebnim spremembam in energiji, je potekala 20. januarja in je temeljila na zaključkih konference COP26 v Glasgowu, ki je pustila nezadovoljne tako okoljevarstvenike kot afriške partnerice, ki si želijo rešiti ključni izziv nezadostnega dostopa do energije na svoji celini.

Izhodišča

Dostop do elektrike

Dostop do elektrike ostaja omejen v veliko predelih Afrike. Leta 2019 so imeli vsi prebivalci Evrope dostop do elektrike, medtem ko je imela dostop do elektrike v Afriki nekaj več kot polovica prebivalstva. Skoraj 600 milijonov Afričank in Afričanov živi brez dostopa do električnega omrežja.

Poraba energije

V Afriki živi 17 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 3,4 % svetovne porabe energije. V EU živi 5,4 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 10,4 % svetovne porabe energije. EU je leta 2019 porabila trikrat več energije kot Afrika. Skupna poraba Francije in Nemčije je bila leta 2019 večja od porabe Afriške celine.

Izpusti ogljika

Zaradi svoje velike porabe je EU, v primerjavi z Afriko, veliko večja onesnaževalka. Izpusti ogljika v Afriki vztrajno naraščajo in so leta 2019 dosegli najvišjo raven doslej. Izpusti ogljika v EU so se od leta 1979 zmanjšali, vendar so bili leta 2019 še vedno več kot dvakrat višji od afriških. Zgodovinsko gledano nosi EU veliko večjo odgovornost za podnebne spremembe,  medtem ko Afriške države zelo občutijo posledice podnebnih sprememb.

Viri

Fosilna goriva prevladujejo tako v Afriki kot Evropi. Ta imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju energije na obeh celinah, pri čemer so nafta, plin in premog tri vodilna komercialna goriva za proizvodnjo električne energije v obeh regijah. Nafta ostaja glavni vir v obeh regijah, sledita zemeljski plin in premog. Iz omenjenih fosilnih goriv Afrika pridobi 91,5 % svoje energije, EU pa 73 %. Absolutno gledano, EU porabi dvakrat več energije, pridobljene iz fosilnih goriv, od Afrike.

Plin je v Afriki najčistejše fosilno gorivo, zato ga nekateri afriški voditelji izpostavljajo kot najboljše prehodno gorivo. Leta 2019 je EU porabila več kot 2,5-krat več energije, pridobljene iz zemeljskega plina, v primerjavi z Afriko. V Evropi trenutno obratuje 585 plinovodov, 27 jih je v gradnji. V Afriki obratuje trenutno 86 plinovodov, štirje so še v gradnji. V letu 2019 so afriške države izvozile za 19,7 milijarde dolarjev zemeljskega plina, več kot polovico v štiri držav EU – Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Vse štiri države so se na COP26 zavezale, da bodo prenehale financirati projekte, vezane na zemeljski plin v tujini.

COP26: Evropski zeleni dogovor in posledice za Afriko

4. novembra 2021 se je v Glasgowu 39 držav in razvojnih agencij zavezalo, da bodo prenehale financirati projekte fosilnih goriv v tujini. Med njimi so bile glavne evropske donatorice in nekatere afriške države ter institucije. Dogovor gre dlje od prejšnjih dogovorov in vključuje zemeljski plin. Sporazum je podpisalo 12 članic EU, Evropska investicijska banka in francoske ter nizozemske razvojne agencije. Zaveza temelji na Evropskem zelenem dogovoru, v okviru katerega se je Evropska investicijska banka leta 2019 zavezala, da bo v dveh letih postopoma ukinila naložbe v fosilna goriva, vključno z naložbami v onesnaževalna podjetja, ki se ukvarjajo z nizkoogljičnimi projekti.

Ključni poudarki

Sodelovanje

Eden izmed ključnih poudarkov razprave je potreba po sodelovanju. Macky Sall (predsednik Senegala in predsednik Afriške unije), Charles Michel (predsednik Evropskega sveta) in Frans Timmermans (podpredsednik Evropske komisije) so poudarili, da je EU-AU vrh priložnost za obnovo partnerstva med celinama, pri čemer je ključnega pomena, da Evropska unija posluša potrebe Afriške celine. Za uspešen prehod v ogljično nevtralni celini (tako Evrope kot Afrike) je ključnega pomena sodelovanje in skupna strategija.

Zeleni prehod

Afrika se sooča s tem, da skoraj polovica prebivalstva nima dostopa do elektrike. V prvem koraku je potrebno zagotoviti dostop do elektrike vsem prebivalcem Afrike, kar logično vodi v večjo potrebo po električni energiji do leta 2050. Poleg tega imajo države različne kapacitete za izkoristek vetrne in sončne energije, zato ne moremo govoriti o enotnem načrtu za vse afriške države, saj ta ne bo ustrezal vsem. Afriške države morajo oblikovati svoje načrte za prehod v zeleno energijo. Govorci so izpostavili problem pričakovanja, da bo prehod v Afriki možen brez zemeljskega plina, medtem ko ga Evropa redno uporablja. Pri čemer je problematično tudi, da Evropa uporablja plin, ki ga pridobivajo v Afriki. Rešitev vidijo v oblikovanju cen ogljika kot glavnemu načinu uspešnega zelenega prehoda, saj ta v največji meri vodi v spremembo obnašanja.

Ena rešitev za vse?

Enotni pristop, predstavljen  na COP26, ne upošteva posebnega položaja afriške celine,  kjer 600 milijonov ljudi še vedno nima dostopa do elektrike. Dodatno ne upošteva dejstva, da imajo države zelo različne dostope do virov. Pretirano osredotočanje na vetrno in sončno energijo bi lahko obsodilo mnoge na nezanesljivo in drago energijo. Vetrna in sončna energija nista zanesljivi, njun potencial pa se med državami razlikuje. Če se ukinejo vsa sredstva za čezmorske projekte zemeljskega plina, bi to lahko imelo nasproten učinek in mnoge afriške države prisililo k cenejšim, a bolj onesnaževalnim, gorivom. Zaradi zmanjšanja sredstev za projekte zemeljskega plina bo kuhanje na plin postalo drago in nedostopno za večino Afričanov. To bo spodbudilo kuhanje na drva in oglje, kar bo posledično vodilo v več izpustov in imelo hude posledice za zdravje ter prispevalo k krčenju gozdov v porečju Konga. Mehanizem CBAM, kot del zelenega dogovora, bi lahko uvedel davek na uvoz v Evropsko unijo in kaznoval afriške izvoznike v državah  z omejenimi tehnologijami obnovljivih virov.

Ukinitev financiranja  vseh projektov fosilnih goriv v tujini je povzročilo veliko obtožb o hipokriziji, saj številne države EU še naprej vlagajo v industrijo, ki uporablja fosilna goriva, in ji zagotavljajo subvencije na domačem trgu. Leta 2020 je Italija zagotovila 9,02 milijarde evrov subvencij za fosilna goriva, Nemčija 8,42 milijarde in Francija 7,9 milijarde. Devet od dvanajstih držav EU, ki je podpisalo zavezo, je imelo decembra 2020 v razvoju nove plinovode. Poleg tega se podnebno financiranje Evropske investicijske banke od leta 2018 ni povečalo in ostaja pri približno 5,7 milijarde evrov.

Načrt za zeleni prehod, po besedah govorcev, ne more in ne sme biti univerzalen. Pripraviti ga morajo Afriške države, upoštevajoč značilnosti posameznih držav. Predvsem pa so izpostavili, da bi moral biti Afriki omogočen postopen zeleni prehod s pomočjo zemeljskega plina.

Pripravila: MS

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Partnerstvo Afrike in Evrope: podnebne spremembe in energija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

ECT energetskim korporacijam omogoča, da tožijo države za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik in vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev, saj lahko kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne terjatve. ECT predstavlja pomembno oviro prehodu na čisto energijo, zato je čas za izstop iz Pogodbe.

V mreži Plan B za Slovenijo so zato na pristojnega ministra Vrtovca naslovili pobudo, da Slovenija izstopi iz ECT in predlagali, da razpravo o izstopu EU in njenih članic iz ECT umesti na dnevni red septembrskega neformalnega zasedanja ministrov za energijo.

Foto: Pixabay

Prispevek Poziv NVO: Izstopite iz Pogodbe o energetski listini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, organi javnega sektorja ter lokalne oblasti iz držav članic EU, Belizeja ter drugih afriških, karibskih in pacifiških držav. Sodelujejo lahko tudi mednarodne organizacije.

Rok za prijavo: 8. junij 2021

Vir: CNVOS

Prispevek EDF: Sofinanciranje projektov na področju sooblikovanja trajnostnih energetskih strategij in ukrepov v Belizeju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vlado RS pozivamo, da v t. i. PKP zakonu prepove odklop od električne energije in plina v času trajanja epidemije, socialno ogroženim dodeli nujna finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo v času epidemije v višini najmanj 100 EUR ter dobaviteljem energije poplača dolgove gospodinjstev, ki so nastali v času epidemije Covid-19, če je do dolga prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19.
V času epidemije Covid-19 se je povečala raba energije zaradi ‘ujetosti doma’. Ob hkratni izgubi vseh ali dela prihodkov se je za številne v Sloveniji povečalo tveganje energetske revščine. Energetska revščina je, po definiciji Statističnega Urada RS, »stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev – ogrevanje sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni«.

»Zadnji podatki Statističnega urada RS kažejo na to, da je bila raba električne energije v gospodinjstvih v prvi polovici 2020 večja v primerjavi z letom 2019, kar je neposredna posledica epidemije Covid-19. Podobno kažejo tudi podatki Elektra Maribor. Obenem podatki SURS kažejo, da se je število materialno ogroženih gospodinjstev v letu 2020 povečalo za 8000. Nujno je, da stiske ljudi, ki so nastale zaradi večje rabe energije, poskusimo ublažiti in zato smo pripravili poziv Vladi RS za ukrepanje«, pojasnjuje dr. Tomislav Tkalec iz Focusa.

Obsežni vladni protikoronski ukrepi so v lanskem letu deloma ublažili materialne stiske gospodinjstev zaradi epidemije covid-19. Kljub temu pa za tiste, ki jih prizadane energetska revščina, potrebujemo še nadaljnje ukrepe.

Za prepoved odklopa od električne energije in plina v času trajanja epidemije

Številne države po Evropi so kot enega od ukrepov v epidemiji COVID-19 sprejele ukrep prepovedi odklopa energije. Zato podobno ureditev predlagamo tudi za Slovenijo, saj bi ranljivim skupinam zagotovila nekoliko večjo varnost v času epidemije.

Za plačilo povišanih stroškov za energijo v višini najmanj 100 EUR

Finančna sredstva je potrebno zagotoviti vsaj za gospodinjstva, ki prejemajo socialno pomoč ali varstveni dodatek, še bolje pa bi bilo, če bi bili do podpore za višje stroške energije upravičeni tudi vsi tisti, ki nekoliko presegajo cenzus za prejem socialne podpore, saj so tudi pogosto v položaju, ko težko ali ne morejo plačati stroškov za energijo.

Za poplačilo dolgov dobaviteljem energije

Skupina podpisnikov poziva vlado, da dobaviteljem energije poplača dolg za stroške energije, če je do kopičenja dolga za stroške energije prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19. V kolikor to ne bi bilo mogoče, naj vlada vsaj uvede pravico do odloga plačila stroškov energije.

Za prepoved odklopa v zimskem času

Vlado pozivamo, da poleg zgoraj navedenih ukrepov za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19, zakonsko uredi prepoved odklopa od energije med 1. oktobrom in 31. marcem t. j. v času ogrevalne sezone, podobno kot imajo to urejeno številne druge države po Evropi.
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.

Seznam podpisnic poziva:

Focus, društvo za sonaraven razvoj (Živa Kavka Gobbo, predsednica)
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (Katarina Bervar Sternad, predsednica)
Zveza društev upokojencev Slovenije (Vera Pečnik, podpredsednica – po pooblastilu)
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (Gaja Brecelj, direktorica)
Inštitut za zdravje in okolje (Tomaž Gorenc, direktor)
Zveza potrošnikov Slovenije (Breda Kutin, predsednica)
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (Nassim Djaba, predsednik)
Mladi za podnebno pravičnost

Prispevek Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Večina pričakuje ukrepe je največja tovrstna akcija v zgodovini Slovenije, podpira jo namreč kar 255 organizacij, med drugim tudi SLOGA, in skoraj 12.700 posameznic in posameznikov. Gre za prvo okoljevarstveno akcijo, v kateri se je združilo tolikšno število organizacij, ki delujejo na najrazličnejših družbenih področjih. Podnebna kriza področij namreč ne izbira, ampak nas zadeva vse.

Pismo so mu poslali organizatorji akcije, naše članice Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Umanotera in Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter Greenpeace Slovenija, v času pred sprejemanjem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki bo začrtal slovensko podnebno politiko za nekaj naslednjih desetletij.

Odprto pismo si v celoti preberete na povezavi.

Prispevek Predaja podpisov podpornikov akcije “Večina pričakuje ukrepe” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več o delovnem mestu in navodila za prijavo so na voljo tukaj.

Prispevek Friends of the Earth Europe išče sodelavko_ca za kampanje na področju energije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogovor vsebuje tudi boljšo zasnovo in stabilnost podpornih shem za obnovljive vire energije ter poenostavitev in zmanjšanje upravnih postopkov. Prav tako vsebuje jasen in stabilen regulativni okvir glede samoporabe, ambicioznejše ukrepe v prometnem sektorju in sektorju ogrevanja in hlajenja ter bolj trajnostno uporabo energije iz biomase.

Besedilo direktive o obnovljivih virih morajo Evropski parlament in države članice EU v naslednjih mesecih še uradno potrditi, po objavi v Uradnem listu EU pa bodo imele države EU na voljo 18 mesecev za prenos v nacionalno zakonodajo.

Da bi EU lahko postala vodilna v svetu pri prehodu na čisto energijo, se je zavezala zmanjšati emisije CO₂ za vsaj 40 % do leta 2030 ter posodobiti gospodarstvo EU in ustvariti delovna mesta in rast za vse Evropejce. S spodbujanjem obnovljivih virov energije, tako vetrne, sončne in vodne energije kot energije plimovanja, geotermalne energije in biomase, lahko EU zmanjša svojo odvisnost od uvoza fosilnih goriv in prispeva k bolj trajnostni proizvodnji energije. Poleg tega obnovljivi viri energije spodbujajo energetski sektor, tehnološke inovacije in zaposlovanje v Evropi.

 Ukrepi za povečanje uporabe obnovljivih virov energije si del Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo države sveta podpisale septembra 2015.

Celotno sporočilo

Prispevek Dogovor o povečanju uporabe obnovljivih virov energije v Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletni dokumentarec vas popelje od Kavkaza, skozi Italijo, do Londona. Predstavi zgodbe azerbejdžanskih političnih zapornikov Khadije Ismayilove in Intigrama Allyjeva, pa tudi zgodbe mladih podjetnikov, umetnikov in državljanov italijanske skupnosti Melendugno, ki protestira proti gradnji zahodnega dela plinovoda.

“Hoja po robu” je zgodba ljudi, ki živijo ob načrtovanem plinovodu, obenem pa tudi vlad in institucij, ki projekt podpirajo. Spletni dokumentarec prikaže sprenevedanje EU, ko gre za njene podnebne zaveze in zatiranje človekovih pravic v Azerbajdžanu.

Po drugi strani pokaže, da so alternative možne. Zadnja postaja potovanja je prikrajšana londonska soseska, kjer prebivalci izvajajo projekte rabe obnovljivih virov energije. Namesto poglabljanja energetske revščine in zagotavljanja profitov velikim energetskim podjetjem, takšne iniciative spodbujajo trajnostne rešitve in prispevajo k opolnomočenju sodelujočih ljudi.

To pa so vrednote, ki naj bi jih sicer zagovarjala EU, kljub temu pa EU Evro-Kaspijskemu mega plinovodu daje veliko finančno in politično podporo, s čimer podpira skorumpiran režim in ogroža številna življenja. Še je čas, da izberemo drugačno prihodnost!

Podrobnejše informacije o načrtovanem plinovodu najdete v dokumentu Zakaj evropski javni denar ne bi smel financirati Južnega plinskega koridorja.

Prispevek Spletni dokumentarec “Hoja po robu” Južnega plinskega koridorja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje NEK ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno in bi NEK leta 2023 prenehal z obratovanjem, temveč 60 let. Kot je videti iz objave NEK iz leta 2012, je NEK to razumel kot podaljšanje življenjske dobe, o čemer je odločal v letu 2014 tudi nadzorni svet NEK in soglašal, da se delovanje NEK podaljša do leta 2043.

Na podlagi 51a. člena Zakona o varstvu okolja bi moral NEK podati na ARSO predlog za prehodno presojo, ali je potrebno glede podaljšanja izvesti presojo vplivov na okolje, česar pa ni storil. Na pobudo Greenpeace Slovenija in društva Focus smo nevladne organizacije v letu 2016 na ARSO naslovile zahtevo za izvedbo postopka predhodne presoje po uradni dolžnosti. ARSO je po izvedenem postopku izdala sklep, s katerim je določila, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Presoja vplivov na okolje je pomemben postopek, v katerem sodelujejo javnost in nevladne organizacije, ki se lahko v postopek tudi vključijo, glede na naravo posega pa se opravi tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. S tem, ko presoje vplivov ne bo, so po mnenju nevladnih organizacij – pritožnic kršena določila ESPOO konvencije (stališče Odbora konvencije v primeru Ukrajinske jedrske elektrarne Rivne – zadeva EIA/IC/CI/4 je, da podaljšanje delovanja predstavlja večjo spremembo, ki je podvržena ESPOO konvenciji) in Aarhuške konvencije (pritožbeni odbor konvencije je v zadevi jedrske elektrarne na Slovaškem – zadeva ACCC/C/2009/41 Slovakia – zavzel stališče, da je tudi podaljšanje delovanja povrženo zahtevam konvencije, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti).

Jedrska elektrarna pričakovano deluje do leta 2023, kar pomeni, da smo podvrženi tveganju vplivov na človeka in okolje, ki smo jih že sprejeli. Situacija pa bi se bistveno spremenila v letu 2024, ko jedrska elektrarna ne bi več delovala. V tem letu in naprej okolje ter ljudje ne bi bili več izpostavljeni možnosti jedrske nesreče in njenim posledicam. Žal je ARSO zaključil, da ne vidi pomembnejših vplivov podaljšanja delovanja NEK na okolje in ljudi, ter se s tem izognil mnenju javnosti in čezmejni presoji, kateri je zavezan po navedenih konvencijah. Še posebej bi bilo presojo vplivov na okolje potrebno narediti, ker je NEK začela obratovati v času, ko presoj vplivov na okolje še ni bilo – to pomeni, da se objekt ni umeščal po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta. Za umeščanje jedrskega objekta pa je sodelovanje javnosti nujen pogoj. Tako je Republika Slovenija zapisala v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016-junij 2017: o potencialnem nadaljnjem razvoju jedrske energije mora obstajati demokratični konsenz.

O pritožbi nevladnih organizacij bo odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, zoper odločitev ministrstva pa bodo lahko nevladne organizacije vložile tožbo na upravno sodišče v skladu z Zakonom o upravnem sporu.

Prispevek Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skoraj 90 odstotkov nove energije, proizvedene v EU-ju leta 2016, predstavljajo obnovljivi viri. Od 24,5 GW novih energetskih zmogljivosti je bilo namreč kar 21,1 GW proizvedenih iz vetrne, sončne, biomasne in vodne energije. Vetrna energija predstavlja več kot polovico energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Prvič v zgodovini je vetrna energija na drugem mestu med energenti, s čimer je prehitela premog. Na prvem mestu ostaja plin.

Največ novih vetrnic je v letu 2016 namestila Nemčija, medtem ko so Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva podrle svoje dosedanje rekorde v postavitvi vetrne infrastrukture.

Evropa je največjo investicijo na področju energetike, 27 in pol milijona evrov, vložila v gradnjo vetrnih elektrarn na morju. Vetrna elektrarna Gemini na nizozemski obali je največji projekt lanskega leta. Elektrarno so na omrežje priključili februarja 2016. Ko bo v tekočem letu gradnja končana, bo Gemini druga največja morska vetrna elektrarna na svetu.

Vetrna energija še vedno predstavlja razmeroma majhen delež skupne proizvodnje energije. Industrija ocenjuje, da se bo na tem področju največ sprememb zgodilo takrat, ko bodo zaradi skupnih ciljev glede podnebnih sprememb v EU-ju začeli prisilno zapirati stare premogovne elektrarne.

V sedmem cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj, kjer so zapisani ukrepi za dosego cenovno dostopne in čiste energije, so se države zavezale, da bodo do leta 2030 vsem zagotovile dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, pa tudi, da bodo občutno povečale delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri. Podrobneje o ciljih trajnostnega razvoja na Globalni cilji in www.globalni-cilji.si.

Podrobneje na rtvslo.si

Foto: EPA

Prispevek Več vetrne energije kot iz premoga v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.