Evropski poslanec dr. Milan Brglez se bo o tem na okrogli mizi pogovarjal z

• mag. Mojco Vendramin (Eko sklad),
• prof. dr. Bogomirjem Kovačem (Ekonomska fakulteta v Ljubljani),
• Anito Ogulin (Zveza prijateljev mladine Moste-Polje)
• dr. Tomislavom Tkalcem (Focus, društvo za sonaraven razvoj).

Dogodek bo potekal v ponedeljek, 25. oktobra 2021, z začetkom ob 12. uri, v prostorih njegove ljubljanske poslanske pisarne na Trubarjevi 26 ter na digitalnih kanalih Milana Brgleza.

Za spremljanje dogodka v živo se prijavite na e-naslovu pisarna@milanbrglez.si ali na telefonski številki 01/2926770.

Prispevek Bodo višje cene energentov povečale (energetsko) revščino? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če želimo zagotoviti, da “ne pustimo nikogar zadaj”, bo moral pravičen prehod temeljiti na politikah in ukrepih, ki so pravični za ženske.

V projektu EmpowerMed so pripravili kratko analizo, ki ponuja vpogled v medsebojno povezanost med spolom in energetsko revščino v štirih različnih dimenzijah: fiziološki, zdravstveni, ekonomski in socialni/kulturni.

Opozarjajo na nekaj možnih metodologij za vključevanje načela enakosti spolov, ki bi jih lahko uporabili za oblikovanje pristopov k spopadanju z energetsko revščino na način, ki je pravičen do spola.

Celoten prispevek si lahko preberete TU.

Prispevek Focus o energetski revščini in enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priporočamo zapis, ki nas spominja, da ne moremo imeti milijardev in ustaviti podnebnih sprememb.

Povezava.

Prikazna slika: Društvo Focus

Prispevek “Ne moremo imeti milijarderjev in ustaviti podnebnih sprememb” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zakonodaja EU od držav članic zahteva, da s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti (NEPN) ter dolgoročnimi strategijami prenove stavb določijo definicije in kazalnike, časovne okvire in politike za zmanjšanje energetske revščine .

Poročilo kaže, da orodja, politike in ukrepi v vseh šestih analiziranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih niso dovolj za odpravo temeljnih vzrokov energetske revščine. Analizirani načrti ne ponudijo niti definicije energetske revščine, kaj šele specifične ukrepe in roke za naslavljanje problema.

Energetska revščina je pereč problem v vseh šestih analiziranih državah, zlasti v hladnejših mesecih. Dve najbolj izpostavljeni značilnosti energetske revščine v Sloveniji sta visoki stroški za energijo, ki predstavljajo znaten delež celotnih izdatkov gospodinjstev, in velik delež gospodinjstev (22,7 %), ki imajo v domovih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji.

Namen poročila je poziv državam članicam, naj se nemudoma začnejo ukvarjati z energetsko revščino in izboljšajo kakovost življenja ljudi, saj pandemija samo še povečuje tveganje energetske revščine. Ukrepi se morajo osredotočiti na energetsko učinkovitost stanovanj in izboljšanje življenjskih pogojev gospodinjstev v stiski. Priporočila za Slovenijo so na strani 28.

Prikazna slika: društvo Focus

Prispevek Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Focus bo v projekt vključil 200 gospodinjstev, ki se že lahko prijavijo za brezplačne obiske energetskega svetovalca, delavnice ali pomoč pri prijavi za subvencijo. Aktivnosti so namenjene gospodinjstvom iz vseh obalnih občin, ki prejemajo socialno pomoč ali varstveni dodatek ali pa imajo nizke dohodke (do 400 eur mesečno).

Za več informacij obiščite spletno stran društva Focus.

Prispevek Društvo Focus zbira prijave za brezplačno energetsko svetovanje na Obali je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izjava za javnost društva Focus, 20. avgust

Prispevek Društvo Focus bo z mednarodnim projektom EmpowerMed pomagalo najbolj prizadetim na Obali je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zbornik je nastal z namenom razumevanja večplastne narave energetske revščine in njene povezanosti z  obstoječim družbenim, gospodarskim in političnim sistemom. Gre za raziskovanje o tem, kako je energetska revščina povezana s široko paleto vidikov oz. področij, od obdavčenja, preko spola do urbanističnega načrtovanja. Namen zbornika je raziskovati obstoječe in manjkajoče povezave v znanstvenih razpravah ter ponazoriti kompleksnost energetske revščine in njeno razumevanje v Evropski uniji.

Zbornik je eden najbolj podrobnih in obsežnih tovrstnih pregledov, ki so bili objavljeni do danes. Vsebina zbornika je bila pripravljena med marcem 2019 in februarjem 2020. Spremna beseda avtorjev:  »Zbornik objavljamo sredi velike svetovne zdravstvene krize, ki bo spremenila življenje in življenjske okoliščine. Zavedamo se, da bo ta kriza hudo prizadela ranljive ljudi, med njimi energetsko revne. Zdaj šele začenjamo razumeti, kako pomembna je energija kot osnova bivanja in sodelovanja v družbi. Bivanje doma je možno le tistim, ki imajo dom, in je znosno le, če se energija lahko uporabi za kuhanje, ogrevanje – in komuniciranje. Ta zbornik vidimo kot živi dokument, ki bo pridobil z razpravo, pregledom in nadgradnjo.«  

Zbornik so uredili Ana Stojilovska (Madžarska), Lidija Zivčič (Slovenija), Ricardo Barbosa (Portugalska), Katrin Grossmann (Nemčija) in Rachel Guyet (Francija), svoje prispevke pa je dodalo še 10 avtorjev iz vse Evrope.

Več informacij o projektu ENGAGER: http://www.engager-energy.net/

Vir novice: Društvo Focus

Prispevek Izšel je Zbornik o povezavah med energetsko revščlino in drugimi strokovnimi razpravami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V povprečju ljudje, ki živijo na Zahodnem Balkanu izgubijo do 1,3 leta življenja zaradi onesnaženja zraka. Ravni trdih delcev, ki prihajajo iz prahu, saj in dima, in so tesno povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, so v regiji lahko tudi do petkrat večje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Povprečne koncentracije delcev PM2,5 so v vseh razen enem izmed 19 mest presegale smernico WHO za raven do 10 μg/m3. Dnevna meja PM10 40μg/m3, kot jo določa nacionalna zakonodaja, je bila presežena med 120 in 180 dnevi na leto, še posebej pozimi. Za primerjavo, države članice Evropske unije ne smejo preseči teh ravni na več kot 35 dni na leto.

»Prejšnjo zimo sem hotel narediti snežaka in se kepati, ampak nismo mogli ven. Včasih moramo nositi maske in pokrivati svoje obraze s šali,« je povedala 9-letna Sarah Kaidić iz šole Isak Samokovlija v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini med medijskim obiskom ob Svetovnem dnevu okolja. »Zelo sem jezen na ljudi, ki vodijo velike tovarne – ni jim mar za zdravje nikogar« je povedal njen sošolec Arijan Haverić.

»Pozorni moramo biti na različne tipe onesnaženja zraka in njihove posledice za zdravje,« je povedala pulmologinja in alergologinja  Zehra Dizdarević, ki zdravi paciente z boleznimi pljuč, kot sta bronhitis in pljučnica.

Glavni vir emisij trdnih delcev so termoelektrarne, ki uporabljajo nizkokakovostni lignit in ogrevanje gospodinjstev. Več kot 60 odstotkov ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu, uporablja za ogrevanje svojih domov trdna goriva, kot sta premog ali les, le 12 % stavb pa je povezano v četrtne ogrevalne sisteme.

Rešitev za onesnaženje zraka mora torej biti tudi zmanjšanje energetske revščine, tako da se naredi čisto energijo bolj dostopno, poudarja poročilo. Povprečna gospodinjska poraba za elektriko v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu je na meji ali pod mejo energetske revščine. Potrebni so ukrepi za prepoved starih vozil, ki zelo onesnažujejo in uvedba čistih alternativ za prevoz. Poročilo poziva tudi k strožjim predpisom in omejitvam za termoelektrarne. Trenutno na Zahodnem Balkanu deluje 15 aktivnih termoelektrarn.

Vir: ZN Okolje, World Environment Day

Prispevek Energetska revščina in onesnaženje zraka na Zahodnem Balkanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Sloveniji imamo vse več energetsko revnih gospodinjstev, saj rast cen energije prehiteva rast dohodkov. Energetska revščina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo bivališča. Takšna gospodinjstva se soočajo tudi z večjo socialno izključenostjo in s slabšim zdravstvenim stanjem. Predvsem v zimskem času je stiska velika, saj zimske temperature veliko ljudi, ki niso zmožni pokrivati stroškov ogrevanja, prisilijo v bivanje v eni ogrevani sobi ali v premalo ogrevanem stanovanju.

Mag. Jože Dimnik, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, izpostavlja: ‘Najrevnejša gospodinjstva v sloveniji so za energijo v letu 2015 porabila skoraj 18 % vseh svojih razpoložljivih sredstev. Glavni razlog za energetsko revščino energetsko neučinkovita in slabo izolirana domovanja. V novi finančni perspektivi za obdobje 2014-2020 v Operativnem programu evropske kohezijske politike je namenjenih 5 milijonov evrov za reševanje energetske revščine s subvencioniranjem ukrepov učinkovite rabe energije v 500-tih gospodinjstvih z nizkimi prihodki.’

Ker gre za kompleksen problem, ki se dotika različnih sektorjev, je pomembno vzpostaviti sodelovanje med njimi. Ključen korak je povezati energetski, socialni, okoljski in zdravstveni sektor. Konferenca Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni, ki je del projekta REACH, je vzpostavila povezavo in dialog med naštetimi sektorji. V pogovorih s tujimi in slovenskimi strokovnjaki so udeleženci konference iskali trajne rešitve za naslavljanje energetske revščine ter podali pripombe na priporočila, ki jih je za naslavljanje vprašanja energetske revščine podalo društvo Focus.

Daša Meglič iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enakopravnost je izpostavila pripravljenost ministrstva za sodelovanje: ‘MDDSZ podpira projekt iskanja trajnih rešitev za naslavljanje energetske revščine, saj se nam zdi nujno, da se centri za socialno delo čim bolj aktivno vključijo vanj v dobrobit svojih uporabnikov.’

Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavb, predvsem energetska sanacija stavb, so bili izpostavljeni kot ključni pri zmanjševanju problema energetske revščine. Tomáš Trubačík iz češke organizacije Priložnost za stavbe pravi: ‘Energetska obnova stavb se je izkazala kot eden od ključnih ukrepov za zmanjšanje izziva energetske revščine na Češkem. Od 2014 smo na Češkem vložili več kot 150 milijonov evrov javnega denarja v obnovo enodružinskih hiš. Treba je pojasniti, da sicer ni šlo samo za primere energetske revščine, ampak za splošen program, vendar pa so rezultati zelo dobri. Vložek države je pritegnil tudi sredstva prebivalcev in program je znatno prispeval k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Češke.’

Predvsem je potrebno naslavljati problematiko visokih investicijskih stroškov energetske sanacije ter spremeniti oziroma dopolniti obstoječe načine financiranja ukrepov energetske učinkovitosti. Poleg ukrepov zamenjave neučinkovitega stavbnega pohištva, ogrevalnega sistema in izolacije, so bili kot učinkoviti izpostavljeni tudi ukrepi zamenjave neučinkovitih naprav in aparatov (zamrzovalniki, hladilniki, električni bojlerji, idr.) ter ozaveščevalna usposabljanja in izobraževanja o ustrezni rabe energije v gospodinjstvih.

V Sloveniji obstaja že nekaj programov za naslavljanje energetske revščine. Brezplačno energetsko svetovanje, ki ga je sprva nudilo društvo Focus v sklopu projekta REACH, je sedaj na voljo na državni ravni preko mreže energetskih pisarn ENSVET. Ob svetovanju gospodinjstvo dobi tudi brezplačen paket naprav za zmanjševanje rabe energije in vode v vrednosti približno 30 EUR. Ekosklad nudi še dodatne programe, med njimi 100% sofinanciranje energetske sanacije stavbe za socialno šibka gospodinjstva, ki živijo v večstanovanjskih stavbah ter 100% financiranje zamenjave ogrevalnih sistemov na biomaso za socialno šibka gospodinjstva v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka.

Glede na kompleksnost problema energetske revščine je potrebno razmišljati celostno, da bi lahko odpravili vzroke za ta problem. Mag. Tadeja Nimac iz Centra za socialno delo Zagorje ob Savi izpostavlja: ‘Energetska revščina je zelo pogosto povezana z materialno revščino. V prihodnosti je za preprečevanje in zmanjšanje energetske revščine ključna vloga odločevalcev pri oblikovanju različnih makro politik, kot so socialna, plačna, pokojninska ali stanovanjska. Z izboljšanjem politik in praks na omenjenih področjih bi pomembno prispevali h kvaliteti življenja posameznikov.’

Prispevek Zimske temperature razkrivajo globino problema energetske revščine je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.