8. 9. je v konferenčni dvorani ljubljanskega CITY hotela potekal zaključni dogodek projekta PROTEUS (2023-2026), ki je z odmevnim mednarodnim panelom z naslovom kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje? postregel s poglobljeno razpravo o stanju demokracije, njenem varovanju, izzivih svobode medijev ter širših evropskih in družbenih pritiskih. Panel je zbral ugledne strokovnjake s področij medijev, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki so ponudili ostre analize in konkretne poglede na trenutno družbeno dogajanje.

Demokracija kot proces in nevarnost, da se degradacija normalizira

Dušan Stojanovič (poslanska skupina SVOBODA), je izpostavil, da je demokracija v svojem bistvu proces. Opozoril je na nevarnost postopne degradacije demokratičnih standardov, na katere se kot družba prepogosto navadimo in jih sprejmemo kot nekaj samoumevnega. K temu prispeva tudi manipulativna logika »deli in vladaj«, kjer ekstremizem ponuja lažne, preproste odgovore ter posameznike odvrača od lastnega premisleka in odgovornosti. Posebej oster je bil do vsakdanje floskule »takšna je pač politika«, saj prav normalizacija takšnega mišljenja odpira vrata nižjim demokratičnim standardom.

Da se demokracija ne ruši čez noč, temveč nazaduje počasi in neopazno, je v svojem video prispevku poudarila tudi Irena Joveva, poslanka Evropskega parlamenta. Spomnila je na ključno dejstvo, da demokracija ne pripada vladam in institucijam, temveč ljudem, kar od vseh nas zahteva aktivno odgovornost in državljansko držo.

Novinarstvo pod pritiskom in medijska svoboda

Na nevarnosti, s katerimi se soočata sodobno novinarstvo in svoboda medijev, je opozorila Helena Milinković, novinarka RTV Slovenija in predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Sklicujoč se na tragičen primer umora malteške novinarke Daphne Caruane Galizie je skozi slovenski kontekst in prizmo polarizacije okrog RTV Slovenija ponazorila, kako daleč lahko segajo pritiski na neodvisne medije. Poudarila je, da svoboda medijev ni trajno zagotovljena pravica, temveč vrednota in odgovornost, ki jo je treba vedno znova dosegati ter braniti.

Civilna družba, demokratična pismenost in širši evropski kontekst

Simon Delakorda (INePA) je razpravo razširil na področje delovanja civilne družbe in opozoril, da krčenje prostora civilne družbe ni le preprosto vprašanje delitve na levico in desnico. Tudi nominalno liberalne in demokratične politične sile namreč niso vedno pripravljene brezpogojno ščititi svobodnega prostora civilne družbe. Poudaril je pomen globoke demokratične kulture in pismenosti. Institucije same po sebi namreč ne zadostujejo, če nimamo družbene zavesti in pripravljenosti, da jih dejansko varujemo.

Mednarodno dimenzijo je prispeval Daniel Hegedüs, ki je opozoril na zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavamo po letu 2024 – ko se demokratično nazadovanje iz nacionalnih politik vedno bolj preliva v same institucije Evropske unije. Opozoril je, da avtoritarni pritiski in odmiki v ključnih državah, kot sta Francija ali Nemčija, ne ogrožajo le posameznih držav, temveč lahko resno ogrozijo celoten evropski projekt.

Mednarodna konferenca “Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje” je tako s pestrim naborom perspektiv pokazala, da je ohranjanje demokratičnih vrednot skupna odgovornost politike, civilne družbe, medijev, prav tako pa tudi slehernega posameznika.v

Dogodek se je zaključil v duhu nadaljnjega povezovanja, skupnega razmisleka in krepitve odpornosti demokratičnih struktur tako v Sloveniji kot širšem evropskem prostoru.

Dogodek je fotografiral: Bojan Brajkovič

Prispevek PROTEUS 2026: Demokracija ni samoumevna. Je proces, ki ga moramo nenehno braniti. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru« povezuje mlade in ženske iz Slovenije in Sirije skozi pripovedovanje zgodb, dialog ter ustvarjalno izražanje. Osredotoča se na gradnjo miru, preseganje poenostavljenih predstav o konfliktih ter krepitev glasov, ki so pogosto preslišani, zlasti žensk in mladih.

Udeleženci_ke sodelujejo v večstopenjskem procesu, ki se začne z delavnicami pripovedovanja zgodb. Na delavnicah zbirajo in oblikujejo osebne ter skupnostne izkušnje, povezane s konflikti, odpornostjo in mirom. Zgodbe si nato izmenjujejo prek državnih meja, kar spodbuja empatijo, medsebojno razumevanje in smiselno medkulturno izmenjavo.

Izbrane zgodbe se skozi sodelovanje udeležencev_k preoblikujejo v kratke anonimne filme. Ti predstavljajo raznolike poglede, od spominov na desetdnevno vojno v Sloveniji do življenjskih izkušenj s konfliktom in okrevanjem v Siriji ter poudarjajo tako razlike kot tudi skupne človeške izkušnje.

Filmi so predstavljeni na lokalnih projekcijah in spletnih dogodkih. Vsaki projekciji sledijo moderirani pogovori, ki udeležence spodbujajo h kritičnemu razmisleku o miru, vlogah spolov, okoljskih izzivih in odpornosti skupnosti.

S prehodom od osebnega pripovedovanja zgodb k javnemu dialogu projekt krepi vlogo udeležencev_k kot aktivnih soustvarjalcev_k družbenih sprememb. Povezuje skupnosti, spodbuja solidarnost ter prispeva k bolj poglobljenemu razumevanju globalnih izzivov in procesov gradnje miru.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 11 – Trajnostna mesta in skupnosti
• SDG 13 – Podnebni ukrepi
• SDG 16 – Mir, pravičnost in močne institucije

Proračun projekta

15.000,00 €

Več informacij na povezavah:

Facebook / Instagram / Linkedin / Youtube 
info@reka.si

❦ ❦ ❦

Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru je projekt, ki ga izvaja Reka si v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Reka si – Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe« je namenjen opolnomočenju mladih Rominj, ki se soočajo z večplastnimi in medsebojno prepletenimi izzivi, kot so diskriminacija, omejen dostop do izobraževanja in socialna izključenost. Projekt ustvarja varno in spodbudno okolje, v katerem udeleženke razvijajo samozavest, pridobivajo nova znanja in veščine ter krepijo svojo sposobnost aktivnega delovanja v skupnosti.

Nogomet predstavlja dostopno in vključujočo izhodiščno točko v projektu. Skozi šport udeleženke vzpostavljajo medsebojne vezi, gradijo zaupanje in razvijajo pozitivno skupinsko dinamiko. To dopolnjujejo delavnice neformalnega izobraževanja, ki obravnavajo teme enakosti spolov, človekovih pravic, zdravja in globalnih neenakosti.

Projekt temelji na skrbnem in etičnem pristopu, ki upošteva občutljiv položaj mladih Rominj v njihovih skupnostih. Sodelovanje je prostovoljno in zasnovano tako, da zagotavlja varnost udeleženk brez pritiska po javnem izpostavljanju. Učenje poteka predvsem skozi refleksijo, osebni razvoj in skupinsko sodelovanje.

Za širše deljenje izkušenj projekt vključuje anonimno pripovedovalsko kampanjo, ki omogoča, da glasovi udeleženk dosežejo javnost ob hkratnem varovanju njihove zasebnosti.

Sodelovanje z lokalnimi nogometnimi klubi, organizacijami civilne družbe in institucijami, vključno s sodelovanjem z UEFA, prispeva k razbijanju stereotipov ter spodbuja dialog in medsebojno razumevanje.

Projekt se zaključi z nacionalnim dogodkom in večkulturnim nogometnim turnirjem, ki poveže udeleženke in ključne deležnike. Na podlagi izkušenj pilotne izvedbe bodo pripravljene praktične smernice za prenos projekta v druga okolja, kar bo prispevalo k njegovemu dolgoročnemu učinku in širšim družbenim spremembam.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 1 – Odprava revščine
• SDG 3 – Zdravje in dobro počutje
• SDG 4 – Kakovostno izobraževanje
• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 10 – Zmanjšanje neenakosti
• SDG 16 – Mir, pravičnost in močne institucije

Proračun projekta

16.491,00 €

Več informacij na povezavah:
Facebook
loliluludi.slo@gmail.com

❦ ❦ ❦

Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe je projekt, ki ga izvaja Društvo za povezovanje romskih žensk Loli Luludi v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Društvo za povezovanje romskih žensk Loli Luludi – Od igrišča do skupnosti: opolnomočenje mladih Rominj za globalne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povzetek projekta

Projekt »Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti« globalne izzive bliža vsakdanjemu življenju in se dotika tem kot so podnebna pravičnost, socialna vključenost in enakost spolov, z izkušnjami ljudi iz njihovih lokalnih skupnosti. Osredotoča se na preoblikovanje pasivne ozaveščenosti v aktivno soodgovornost.

Namesto da solidarnost obravnavamo kot dobrodelnost, s projektom skušamo poudariti medsebojno povezanost družbenih in okoljskih izzivov. Udeležence_ke spodbujamo, da te povezave prepoznajo sami_e ter razmislijo o svoji vlogi in odgovornosti pri njihovem reševanju.

Z uporabo uličnih metod projekt prenaša učenje iz tradicionalnih okolij v javni prostor. S pomočjo nizkopražnih aktivnosti, kot je »Globalna dnevna soba«, vabi ljudi k neformalnim pogovorom, ki se postopoma razvijejo v poglobljen dialog in vodijo do konkretnih lokalnih pobud.

Dodana vrednost projekta je vključevanje mednarodnih študentov in študentk, ki živijo v Sloveniji ter prinašajo poglede in izkušnje držav globalnega juga. To prispeva k bolj vključujočemu in uravnoteženemu razumevanju globalnih vprašanj, ki temelji na življenjskih izkušnjah.

S posebnim poudarkom na mladih, ženskah in osebah z manj priložnostmi, projekt spodbuja razvoj kritičnega mišljenja ter udeležence_ke motivira k praktičnim spremembam vedenja v vsakdanjem življenju. Povezuje izobraževanje, dialog in konkretno delovanje v praksi, s čimer prispeva k oblikovanju bolj vključujočih, odpornih in trajnostnih skupnosti.

Cilji trajnostnega razvoja

Projekt prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG):

• SDG 3 – Zdravje in dobro počutje
• SDG 4 – Kakovostno izobraževanje
• SDG 5 – Enakost spolov
• SDG 10 – Zmanjšanje neenakosti
• SDG 11 – Trajnostna mesta in skupnosti
• SDG 13 – Podnebni ukrepi

Proračun projekta

16.656,00 €

Več informacij na povezavah:

Instagram
info@mojamavrica.si

❦ ❦ ❦

Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti je projekt, ki ga izvaja Zavod Moja mavrica v sklopu programa Connect For Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek CFGC predstavitev projektov drugi sklop: Zavod Moja mavrica – Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izobraževanje je vodila Aja Alayyar, prostovoljka Zavoda Global in magistra mednarodnega prava človekovih pravic, ki je svoje akademsko znanje pridobila na ugledni angleški Univerzi v Essexu. Delavnica je služila kot teoretični in praktični uvod v širši izobraževalni modul, s katerim želimo opolnomočiti nevladne organizacije, dobitnice sredstev ter njihove prostovoljke in prostovoljce za uspešno vključevanje vsebin spolne pravičnosti in presečnosti v njihovo delovanje in izvedbo prijavljenih projektov.

Zakaj spolna pravičnost zahteva več kot le formalno enakost?

Spolna pravičnost presega zgolj formalno, zakonsko opredeljeno enakost. Zahteva globlje razumevanje družbenih, političnih in ekonomskih sistemov, ki krojijo naša vsakdanja življenja in izkušnje.

Modul udeležencem_kam ponuja orodja za prepoznavanje strukturnih vzrokov neenakosti. Tekom uvodnega srečanja smo podrobneje naslovili štiri ključne stebre:

1. Razlika med spolom (gender) in biološkim spolom (sex)

Z udeleženci_kami smo prevetrili pogosto napačno razumljen pojem spola. Medtem ko se biološki spol (sex) nanaša na biološke in fiziološke značilnosti, družbeni spol (gender) določa družbene vloge, pričakovanja, vedenja in identitete, ki nam jih družba pripiše ob rojstvu. Ta pričakovanja neposredno vplivajo na našo izbiro karierne poti, politično participacijo, delitev dela v družini in nezavedno usmerjajo naše vsakdanje delovanje in odločanje.

2. Razumevanje patriarhalnih struktur

Definirali smo patriarhat kot sistem, kjer je politična, ekonomska in družbena moč zgodovinsko koncentrirana v institucijah, ki jih obvladujejo moški. Patriarhat s svojimi togimi pričakovanji glede moškosti omejuje celotno družbo.

3. Enakost (equality), pravičnost (equity) in družbena pravičnost (justice)

S pomočjo praktičnega primera smo začrtali meje med tremi ključnimi koncepti:

• Enakost (equality): Obravnavanje vseh ljudi na popolnoma enak način.
• Pravičnost (equity): Prepoznavanje, da se različne skupine soočajo z različnimi ovirami, in prilagajanje podpore glede na njihove potrebe.
• Družbena pravičnost (justice): Aktivno spreminjanje in odpravljanje sistemskih ovir, ki povzročajo neenakost.

Moč presečnosti: Prepletanje sistemov zatiranja

Poseben poudarek uvodnega dela je bil namenjen konceptu presečnosti (intersekcionalnosti), ki ga je utemeljila Kimberlé Crenshaw. Presečnost nas uči, da družbenih neenakosti ne moremo obravnavati ločeno. Spol se namreč vedno prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so:

• Rasa in etnična pripadnost,
• socio-ekonomski status,
• gibalne in druge oviranosti,
• religija,
• spolna usmerjenost,
• migracijski status.

Pogledali smo znameniti primer DeGraffenreid proti General Motors in naslovili, kako institucije hitro lahko spregledajo specifične oblike diskriminacije, če nanje ne pogledajo skozi prizmo presečnosti. Brez tega pristopa sistem pogosto zaščiti le tiste najbolj privilegirane znotraj določene družbene skupine.

Kaj prinaša izobraževalni modul v nadaljevanju?

Konec leta nas čaka 2. del modula, kjer bomo teorijo pretopili v prakso. Posvetili se bomo vprašanju, kako te koncepte in spolno transformativni pristop neposredno implementirati v projekte, ki potekajo kot del programa Connect for Global Change.

Zahvaljujemo se predavateljici Aji Alayyar ter vsem udeležencem in udeleženkam za njihovo aktivno sodelovanje, deljenje osebnih uvidov in pripravljenost za soustvarjanje pravičnejše družbe!

❦ ❦ ❦

Program Connect for Global Change je sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Z uvodno delavnico zakorakali v modul Spolno transformativni pristop v okviru programa CfGC je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje je bilo namenjeno mreženju, pregledu pogodbenih in komunikacijskih obveznosti ter predstavitvi metodologije, ki bo podprla izvajanje projektov in spremljanje njihovih učinkov.

Zbrane predstavnike prejemnic sredstev sta uvodoma pozdravila direktor Platforme SLOGA Max Zimani, ki je osvetlil pomen naslavljanja globalnih izzivov in vlogo platforme, ter vodja programa CfGC Marjan Huč, ki je podrobneje predstavil cilje programa in pogodbene obveznosti. Preostali del ekipe: Urša in Katja pa je poskrbel za povezovanje dogodka ter logistično in komunikacijsko podporo.

Od opazovalca do inovatorja: Piramida vključenosti

Pomemben del srečanja je bil posvečen metodologiji spremljanja učinkov. Udeležencem smo predstavili Piramido vključenosti, orodje, merimo, kako se skozi aktivnosti (delavnice, izobraževanja in druge projektne akcije) razvija razumevanje globalnih izzivov med ciljnimi skupinami.

Piramida posameznike razvršča v sedem nivojev: od uporabnika, ki je informacijam le izpostavljen, preko opazovalca, sledilca, podpornika in aktivista, pa vse do multiplikatorja in inovatorja, ki samostojno razvija nove ideje za širjenje družbenih sprememb. Z uporabo tega orodja bomo v okviru programa Connect for Global Change dokazovali realen napredek, razumevanje in transformativni učinek globalnega učenja na terenu.

Vsem izbranim organizacijam še enkrat iskreno čestitamo. Veselimo se soustvarjanja družbenih sprememb in skupne krepitve globalne solidarnosti!

❦ ❦ ❦

Program Connect for Global Change je sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti. 

Prispevek Uspešen začetek 2. sklopa programa Connect for Global Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skozi predavanja treh predstavnic mednarodne organizacije Equipop smo naslovili izzive in dobre prakse njihove organizacije. Prevpraševali smo kako obstoječe strukture moči vplivajo na dojemanje človekovih pravic in kako teorijo preliti v konkretna dejanja na terenu.

Človekove pravice niso statične, so polje nenehnega boja

Eno ključnih izhodišč je bilo spoznanje, da človekovih pravic ne moremo ločiti od struktur moči, ki jih določajo. Kot je poudarjala prelomna ameriška feministična teoretičarka bell hooks (Gloria Jean Watkins), se ne moremo boriti proti patriarhatu, ne da bi hkrati naslavljali kapitalizma in rasizma, saj gre za medsebojno prepletene sisteme zatiranja.

Človekove pravice zato niso statične ali pridobljene enkrat za vselej, odvisne so od vladajočih ideologij. To se danes kaže v sistematičnem in globalno usklajenem odporu (backlash) proti enakosti spolov. Avtoritarna gibanja načrtno preusmerjajo javna sredstva stran od nevladnih organizacij s področja človekovih pravic in z njimi financirajo gibanja, ki spodkopavajo pravice žensk in LGBTIQ+ skupnosti.

Kaj pomeni intersekcionalnost?

Da bi učinkovito naslovili neenakosti, moramo posameznika_ce obravnavati zgolj skozi eno identiteto. Intersekcionalnost ali presečnost nas uči analizirati, kako se spol križa z etnično pripadnostjo, socialno-ekonomskim položajem, starostjo, invalidnostjo ali kolonialno zapuščino.

Na ta pomemben analitični okvir opozarjajo tudi Odbor CEDAW in drugi mednarodni mehanizmi za človekove pravice. Diskriminacije namreč pogosto ne moremo razumeti zgolj skozi eno osebno okoliščino. Le z intersekcionalnim pristopom lahko oblikujemo vključujoče programe, ki naslavljajo strukturne neenakosti.

Skupinsko delo

V drugem delu usposabljanja smo se udeleženke razdelile v mešane skupine in skozi delo v skupaj analizirale primere dobrih praks, naše uspehe, hkrati pa smo odprle prostor za pogovor o konkretnih izzivih s katerimi se v organizacijah soočamo.

Kaj že delamo dobro? Ugotovile smo, da uspešno vzdržujemo spolno uravnotežene ekipe in v aktivnosti načrtno vključujemo vse spole. Med zunanje izvajalke in strokovnjakinje aktivno vabimo ženske. Pomemben napredek dosegamo tudi pri vključevanju Rominj, ki na terenu kažejo angažiranost in želijo biti aktivno vključene.

S kakšnimi izzivi se soočamo? Izpostavile smo, da so Rominje kljub svoji volji in želji po aktivni participaciji pogosto še vedno odvisne od odločitev moških družinskih članov. Izpostavljen je bil tudi izziv zagotavljanja varnih prostorov in se ženske v nekaterih situacijah v prisotnosti moških ne počutimo udobno in sproščeno. Ugotovile smo, da se soočamo s pomanjkanjem moških udeležencev na dogodkih, ki imajo v ospredju teme enakosti spolov in feminizem, hkrati pa s strukturnim pomanjkanjem ženskih strokovnjakinj na specifičnih področjih, kot je npr. znanost.

Na platformi SLOGA že razmišljamo kako lahko pridobljena znanja prelijemo v svoje prihodnje zagovorniške in izobraževalne vsebine. Članicam bomo še naprej nudile podporo pri vzpostavljanju varnih okolij, uravnoteženju baz strokovnjakov ter grajenju solidarnostnih mrež, ki bodo kos sodobnim družbenim izzivom.

Usposabljanje je potekalo v okviru programa Connect for Global Change, ki je sofinanciran s strani EU.

Prispevek CFGC: Crossborder event o transformativnem in presečnem pristopu do enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

PREBERI MANIFEST

Prispevek MANIFEST nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (MRSHP) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V energetskem sektorju po vsej Evropi so razlike v zastopanosti med spoloma precejšnje. V Evropski uniji so v energetskem sektorju zaposleni predvsem moški, delež žensk znaša le 22,1 %, od tega so ženske v veliki meri zaposlene na administrativnih in nižjih delovnih mestih.

V Sloveniji so po podatkih za leto 2022 ženske predstavljale le 15 % delovne sile v energetskem sektorju, medtem ko je bilo povprečje v EU 24 %. V istem letu je bilo v parlamentarnih odborih, osredotočenih na okolje in podnebne spremembe, samo 13 % žensk – kar je precej manj od povprečja EU, ki znaša 30 %. Slovenija sicer slovi po višjem deležu diplomantk – 58 % na dodiplomski, 64 % na magistrski in 52 % na doktorski ravni. Vendar je zastopanost žensk na študijskih smereh s področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki se povezujejo s kariero v energetskem sektorju, bistveno nižja. Na fakultetah, močno usmerjenih v STEM področja, dekleta predstavljajo le 10–15 % vpisanih.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus izpostavlja: “Naslavljanje vprašanja zastopanosti žensk v energetskem sektorju je pomembno ne le zaradi pravičnosti, temveč tudi zaradi vpliva na sposobnost sektorja za soočanje z izzivi energetskega prehoda. Vključevanje raznolikih perspektiv je potrebno za spodbujanje inovacij in iskanje učinkovitih rešitev. Trenutno slaba zastopanost žensk omejuje bazen talentov in utrjuje zastarele spolne stereotipe. Zapolnitev vrzeli v energetskem sektorju bi lahko bistveno izboljšala njegovo učinkovitost in uspešnost, kar bi koristilo vsem.”

Glavni cilj mednarodnega projekta EUWES, v katerem je med partnerji tudi Focus iz Slovenije, je (bil) opolnomočiti ženske ter spodbujati priložnosti za njihovo dejavno sodelovanje in prispevanje k procesom odločanja v energetskem sektorju – tako v energetskih podjetjih ter odborih, povezanih z energetiko kot v raziskovalnih in visokošolskih institucijah ter študijskih programih, povezanih z energetiko.

Na podlagi analize stanja in dognanj iz projektnih aktivnosti so bila pripravljena priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in vključevanje vidika spola v energetske politike. Pomembno je zagotoviti, da je vidik spola ne le vključen v politike, povezane z energetiko, temveč da se pri oblikovanju novih politik ali ukrepov uporablja celosten pristop, ki vključuje tako vidik spola kot tudi vidik energije

Tako kot priporočila za Španijo, Nemčijo in Hrvaško se tudi priporočila za Slovenijo nanašajo na tri skupine deležnikov:

• oblikovalce politik oziroma odločevalce (npr. zbiranje podatkov po spolu in poglobljena raziskava za vzpostavitev povezave med spolom in energijo);
• zasebni sektor (npr. akcijski načrti za enakost spolov, vzpostavitev programov mentorstva);
• izobraževalno-raziskovalni sektor (npr. uvajanje smernic za enakost spolov v izobraževalnih ustanovah, ciljno promoviranje STEM fakultet med dekleti).

Priporočila za Slovenijo so zbrana tukaj.

Partnerji v projektu EUWES so pripravili tudi priporočila za EU, kako ustvariti boljše sistemsko okolje za enakost spolov v energetskem sektorju, pa tudi kako najbolje podpreti energetska podjetja in izobraževalne ustanove pri sprejemanju naprednih ukrepov za reševanje neenakosti spolov. Priporočila so na koncu pa dopolnjena s primeri dobrih praks, ki lahko služijo kot zgledi za prihodnost.

Povzetek priporočil za EU je objavljen tukaj.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čeprav ženske predstavljajo 51 % prebivalstva Evropske unije, le ena od treh diplomantk prihaja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Medijska prepoznavnost znanstvenic in inženirk je prav tako skromna: znanstvenice so omenjene v 32 % primerov, inženirke pa le v 16 %.

Število strokovnjakinj se v zadnjem desetletju povečuje, toda še vedno opažamo izzive pri njihovi zastopanosti v javnosti, na vodstvenih položajih in pri vključevanju v ključne strokovne razprave. To vpliva tudi na njihovo nizko zastopanost v panogah, kot je energetika – v Sloveniji ženske na tem področju predstavljajo le 15 % delovne sile.

Verjamemo, da lahko s spodbudnimi zgledi in odkritimi pogovori o izkušnjah in priložnostih stanje izboljšamo.

Društvo Focus, član platforme SLOGA, vabi, da se jim pridružite na okrogli mizi “Krepitev enakosti v STEM in energetiki: zavezništva za uspeh” v ponedeljek, 3. marca 2025 ob 16.30 v Hiši EU (Dunajska c. 20, Ljubljana).

Na dogodku bodo spregovorili o izzivih in priložnostih za strokovnjakinje v energetiki, tako v Sloveniji kot v širšem evropskem prostoru.

Okrogli mizi bo sledil voden ogled razstave o vzornicah iz 19. in 20. stoletja, ki so premikale meje na svojih področjih, ter strokovnjakinjah 21. stoletja, ki danes navdihujejo prihodnje generacije.

Prijave sprejemajo tukaj.

Dogodek organiziramo v okviru projekta EUWES skupaj z združenjem ONA VE in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Vljudno vabljeni!

❦ ❦ ❦

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza: Krepitev enakosti v STEM in energetiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Foruma ALForum 2025 se bo udeležilo približno 1.000 udeležencev, med njimi predstavniki civilne družbe in akademske sfere, mladi voditelji, mediji, vplivneži, predstavniki vlad in institucij, oblikovalci politik in druge pomembne zainteresirane strani iz 43 držav evro-sredozemske regije. Skupaj bodo delili ideje, soustvarjali uporabne rešitve in sodelovali v transformativnih razpravah na področju medkulturnega dialoga.

Forum ALForum 2025 je strukturiran na treh ključnih dimenzijah, ki jih navdihuje slogan Fundacije Ane Lindh: „Navdihujemo znanje, spodbujamo ukrepanje, združujemo kulture“ (Inspiring Knowledge, Driving Action, Uniting Cultures)

Tema foruma ALForum 2025: Učinek dialoga

Od znanja do dejanj: Dialog v evro-sredozemski regiji

V času globalne negotovosti se morda zdi, da dialog ni dovolj močan za reševanje izzivov, s katerimi se soočamo. A ko se svet pretrese do temeljev, kolektivni dialog postane ne le rešitev, temveč pogosto tudi edini način, da se premaknemo naprej. Tako kot učinek metulja tudi moč dialoga ni vedno takoj vidna, vendar je njegov vpliv neizpodbiten. Vsaka odločitev, vsaka pobuda in vsak preobrazbeni ukrep se začne s pogovorom. Pogovor za razumevanje, povezovanje in ustvarjanje sprememb.

Tokratni forum ALForum bo pokazal, kako lahko smiseln dialog, ki temelji na znanju in inovacijah, vodi do praktičnih rešitev, navdihuje odpornost in spodbuja izvedljive spremembe – zato želimo, da ste tudi vi del tega!

Več: ALFORUM 2025.

Kdo se lahko prijavi?

Ta razpis je namenjen strokovnjakom iz civilne družbe, raziskovalcem, ustvarjalcem sprememb, miselnim voditeljem in inovatorjem v regiji, ki želijo spregovoriti in deliti svoje znanje ter preizkušene pristope s širšim občinstvom.

Če ste navdušeni nad obravnavo družbenih in kulturnih vidikov v evro-sredozemski regiji ter želite z dialogom in sodelovanjem prispevati k pomembnim spremembam, vas vabimo, da predložite svoj predlog.

Zakaj bi se morali prijaviti?

Predstavite svoje strokovno znanje in izkušnje velikemu, raznolikemu in angažiranemu občinstvu ter povečajte svoj strokovni profil in izpostavljenost. Vzpostavite odnose z različnimi vodilnimi zainteresiranimi stranmi iz različnih držav v regiji in razširite svojo mrežo izven običajnih krogov

Sodelujte v več interaktivnih, kulturnih in navdihujočih izkušnjah, ki vam bodo omogočile, da se povežete ne le na strokovni, temveč tudi na globoko človeški ravni

Poleg tega bo organizacija ALF sprejetim govorcem za celotno trajanje foruma ALForum krila letalske vozovnice, nastanitev in glavne obroke.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Fundacija Ane Lindh objavlja poziv za prijavo govorcev na ALForum 2025 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.