Piše: Mateja Skrt

Človeštvo danes živi, kot da imamo na voljo 1,75 planeta. Prebivalci Evropske unije živimo, kot da imamo na voljo 2,8 planeta. Ne živimo torej v okviru svojih okoljskih ali planetarnih omejitev, a hkrati ne dosegamo svojih družbenih ciljev. Pandemija je to brutalno razkrila. Postalo je jasno, da trenda potrošnje in proizvodnje, kot sta bila do zdaj, ne moremo nadaljevati. A hkrati smo ujeti v paradigmo nenehne rasti.

Recept za gospodarsko okrevanje po covidu-19, odgovor na podnebno krizo in strategija za rast nove zelene in digitalne ekonomije se za Evropsko unijo in posledično Slovenijo skriva v Evropskem zelenem dogovoru. Ta določa pot, s katero bo Evropska unija postala do leta 2050 podnebno nevtralna, pri čemer bo gospodarska rast ločena od rabe virov in nikogar ne bomo pustili za seboj. Zelena rast torej temelji na domnevi, da je mogoča rast gospodarstva in hkrati zmanjšanje porabe in izpustov. Decembra 2019 je Evropska komisija v sporočilu ob razkritju Evropskega zelenega dogovora opozorila, da »ambicije Evrope glede uresničitve zelenega dogovora pesti strateško varnostno vprašanje dostopa do kritičnih surovin. Zagotavljanje oskrbe s trajnostnimi surovinami, zlasti kritičnimi surovinami, ki so potrebne za čiste tehnologije, digitalne, vesoljske in obrambne rabe, z diverzifikacijo oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov je zato eden od predpogojev za uresničitev tega prehoda.« Vlogo Evropske unije v tekmi za kritične vire moramo razumeti v globalnem kontekstu, v katerem se bodo vse države borile za iste vire.

Na svetovni ravni verjetno ne bomo mogli doseči dolgotrajne in popolne ločitve gospodarske rasti od okoljskih pritiskov in vplivov, zato se moramo kot družba vprašati, kaj pomenita rast in napredek ter kakšen je njun pomen za globalno trajnostnost.

Rast in BDP (bruto domači proizvod) sta cilja vseh držav. Družbe se zanašamo na rast, da bi ohranjale raven zaposlenosti, zmanjšale revščino, nenazadnje ustvarile davčne prihodke za financiranje socialnih držav in naložb, potrebnih za zeleni prehod. Po drugi strani BDP kot kazalnik ne upošteva vseh elementov. Ne upošteva npr. skrbstvenega dela, prostovoljskega dela ali storitev ekosistemov. Pri tem se spomnimo na podatek, da se je v obdobju od 1990 do 2015 globalni BDP podvojil, medtem ko število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, stagnira pri skoraj polovici prebivalstva. Tako ozko pojmovanje BDP skriva razsežnosti naše družbe in okolja. Zato s peticijo Climate of Change pozivamo k temu, da preoblikujemo cilje naših politik, da te prenehajo biti usmerjene v nenehno rast BDP in začnejo temeljiti na kazalnikih, ki merijo družbene in okoljske posledice.

V Evropi smo v zgodovinskem obdobju, ko evropske institucije in vlade sprejemajo vrste odločitev in politike, ki bodo oblikovale našo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij. V tem kontekstu vidimo vse več pozivov institucijam Evropske unije in vladam, da opustimo osredotočanje na gospodarsko rast in se namesto tega bolj neposredno osredotočimo na spodbujanje blaginje v okviru planetarnih meja.

V torek, 7. decembra je Platforma SLOGA organizirala hibridno okroglo mizo z naslovom “Alternative: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu”, s katero smo odprli vprašanja alternativnih ekonomij, ki postavljajo v središče dobrobit družbe in okolja. Razprava je bila namenjena razmisleku o tem, kako lahko prispevamo h kreaciji pravične in okoljsko trajnostne družbe. Kje smo in kam gremo, ter kakšne so možnosti in alternative.

V ospredju je bilo strinjanje, da spremembe so možne in se že dogajajo. Vidimo dejanja na ravni posameznikov – vedno bolj se uveljavljajo pravična trgovina, ideja zero waste (življenje brez odpadkov) ali na primer ideja krožnega gospodarstva. Vendar moramo dvigniti standard in spregovoriti o celostni preobrazbi. Problem moramo nasloviti na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Pomembno je, da vzamemo tisto, kar nam je bilo dano, in gremo naprej v smer prenove in ne gradnje novega, v smeri uničevanja okolja.

Če želimo pravično gospodarstvo, se moramo zavzemati tudi za njegovo demokratizacijo. Poročilo “Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi”, ki smo ga v slovenskem jeziku izdali pri Platformi SLOGA opozarja, da ljudem ni omogočen enak dostop do virov ter moči in da mora biti gospodarstvo, h kateremu si prizadevamo, demokratično. Večjo gospodarsko in politično moč moramo omogočiti mnogim in ne le peščici. Prihodnost se skriva tudi v novih demokratičnih upravljanjih kot alternativi obstoječemu gospodarskemu sistemu, v  lastništvu kot ključni komponenti demokratizacije.

Na razpravi smo slišali kar nekaj alternativ. Spregovorili smo o pomenu zadružništva, ki je že velik del slovenskega gospodarstva, o velikem potencialu ekosistemskih storitvah, prihodnost pa se skriva tudi v sodobni infrastrukturi. Sprejmimo prehod kot priložnost in izhod iz obstoječega gospodarstva, ki nas je pripeljal v okoljsko, družbeno in finančno krizo. Kot družba, ki postavlja v ospredje blaginjo, se bomo z izzivi prehoda zagotovo spopadli lažje.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Komentar: Ekonomija blaginje mora biti samo še vprašanje časa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Tako kot poudarjamo v poročilu Ekonomiji blaginje naproti, ki sta v okviru projekta Climate of Change pripravila Oxfam Nemčija in European Environmental Bureau, tudi poročilo Evropske agencije za okolje prevprašuje in izpostavlja dvomi ali je neskončna gospodarska rast mogoča glede na planetarne meje. Gospodarske dejavnosti povzročajo ogromno okoljsko škodo, poleg tega pa se bomo v Evropi v prihodnjih desetletij soočali z drugimi težavami, vse od staranja prebivalstva do večjega tveganja pandemij in posledic podnebnih sprememb.

Strateški načrt Evropske unije, Evropski zeleni dogovor, je ambiciozen načrt, ki bo preoblikoval evropski sistem proizvodnje in potrošnje na način, da naj bi zagotavljal stalno gospodarsko rast in hkrati varoval ekosisteme. Pisci poročila poudarjajo, da je poudarek dogovora na spodbujanju gospodarske rasti razumljiv. Družbe se zanašajo na rast, da bi ohranile raven zaposlenosti, davčne prihodke za financiranje socialne države, javnega dolga in naložb, potrebnih za prehod na trajnostni razvoj.

Negotovosti, ki so pred nami, še toliko bolj izpostavljajo pomembnost dobrega zelenega dogovora. Evropa bi si morala z nadgradnjo Evropskega zelenega dogovora in spodbujanjem odpornosti  prizadevati za preoblikovanje gospodarstva na način, ki bi ji omogočal blaginjo družbe tudi ob zmanjševanju BDP-ja.

Poročilo predlaga ukrepe v smer spremembe davčnih sistemov in daljnosežnih ukrepov za preusmeritev gospodarskih dejavnosti na vseh ravneh. Kot bistveno izpostavlja preoblikovanje finančnih tokov in novih sistemih znanja.

Celotno poročilo v angleškem jeziku.

Pripravila: MS

Prispevek Izšlo je novo poročilo o ekonomiji blaginje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

v torek, 7. decembra ob 18.00 uri

Okrogla miza bo potekala v hibridni obliki, v kavarni Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana in s prenosom na socialnih omrežjih.

Na okrogli mizi bomo spregovorili o tem, kaj moramo narediti, da ustvarimo pravično družbo. O alternativah v času naraščanja neenakosti, podnebnih sprememb in geopolitičnega tekmovanja med velikimi silami. V času, ko pričakujemo sporočilo Evropske komisije o socialni ekonomiji. V času, ko je srečanje v Glasgowu še enkrat potrdilo, da se skupno dobro zamejuje z mejami lastnega interesa.

Kot platforma organizacij, ki delujejo na področju razvojnega sodelovanja, želimo s sogovorniki opraviti razmislek o tem, kako lahko s svojimi dejanji prispevamo k preseganju neokolonialnih razmerij, ki poganjajo spiralo nezaupanja in konfliktov.

Podlaga za razpravo bo poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi, ki sta ga v okviru projekta Climate of Change pripravila Oxfam Nemčija in Evropski okoljski urad, Platforma SLOGA pa je izdala slovenski prevod.

Na okrogli mizi bomo iskali odgovore na vprašanja:

• Kakšne alternative obstoječemu načinu izmenjave z naravo imamo na voljo tukaj in zdaj?
• Kaj nam stoji na poti, da ne uveljavimo etično pravičnega podjetništva, gospodarstva?
• Kako podpreti alternative v času po Glasgowu, ko se krči čas za ukrepanje?
• Kakšne so možnosti Slovenije kot članice EU za spremembo?

O korakih naprej bodo razpravljali

Dušan Plut, geograf in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Ajda Pistotnik, vodja projektov in raziskovalka na področjih odrasti in finančne pravičnosti

Marko Jaklič, ekonomist in profesor

Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka in ljubljanska mestna svetnica

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani

Število udeležencev na okrogli mizi v živo je omejeno, zato vas vabimo, da se prijavite čimprej do zapolnitve vseh mest, najkasneje do ponedeljka, 6. decembra. Prijavite se TU.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza, 7. decembra: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Študija kaže, da velike korporacije zaradi svoje enostranske osredotočenosti na cene delnic in maksimiranja dobička spodbujajo globalno segrevanje, naraščajočo neenakost in sistematično kršenje človekovih pravic. Ta podjetja svojo finančno prožnost uporabljajo za izplačevanje dividend ali kopičenje denarnih rezerv, namesto da bi zagotavljala varstvo človekovih pravic in okolja s svojimi poslovnimi dejavnostmi.

Podjetja bodo začela sistematično usklajevati svoje politike in poslovanja s cilji javnega dobrega in tako pomagala reševati krize našega časa le, ko bomo dosegli zakonodajne spremembe in vzpostavili zakonodajni okvir za trajnostno upravljanje podjetij.

Poročilo je sicer prvenstveno namenjeno nemški vladi, vendar se o zadevnih politikah trenutno pogajajo na evropski ravni v okviru pobude za trajnostno upravljanje podjetij.

Medtem, ko se je dobiček podjetij povečal za 48 odstotkov, so se izplačila delničarjem povečala za 85 odstotkov.

Primerjava dobičkov in izplačil delničarjem. Foto: Oxfam Deutschland

Na podlagi ocen Evropske unije so izračunali naložbene potrebe nekaterih DAX 30 podjetij (za doseg podnebnih ciljev do leta 2030 in ogljične nevtralnosti do 2050). Izkazalo se je da bi prometni sektor zlahka prispeval svoj delež naložb s svojimi dobički. Podobno velja, na primer, za tekstilno podjetje Adidas, ki bi lahko iz svojih dobičkov (1,2 milijarde EUR) plačalo plače, ki omogočajo preživetje v njihovih dobavnih verigah (567 milijonov EUR).

Celotno poročilo v angleškem jeziku.

Pripravila: MS

Poročilo je nastalo v okviru projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. V Sloveniji projekt izvaja Platforma SLOGA. Projekt v Sloveniji sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske komisije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Dobički na račun ljudi in planeta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropski gospodarski model troši, kot da bi imeli na voljo dva planeta in ne samo enega in globalni gospodarski model služi bogatenju manjšine na račun večine, je uvodoma ponudila izročnico novinarka Kristina Božič, ki je vodila razpravo, v kateri so sodelovali Živa Lopatič, dobra poznavalka pravične trgovine in vodja trgovine 3Muhe, Max Zimani iz Zavoda Global in Skuhne, in dr. Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Nekaj poudarkov iz razprave:

Izdelki pravične trgovine so luksuzni izdelki. Luksuzni zato, ker jih ne potrebujemo za preživetje, zato ni potrebno, da so poceni.

Živa Lopatič

Lepotni popravki ne bodo zadoščali. Razmisliti moramo, kako preobraziti načine gospodarske pa tudi politične organiziranosti.

Lidija Živčič

Nujna bi bila samoorganizacija socialnih podjetij. Mogoče je v času slovenskega predsedovanja EU čas, da se premaknemo naprej proti ustanovitvi sveta za socialno podjetništvo.

Max Zimani

Koristne povezave:

Povzetek poročila o Ekonomiji blaginje v slovenščini:

Celotno poročilo o Ekonomiji blaginje:

Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno«

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami

Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališče Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ekonomiji blaginje naproti: od teorije k praksi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podnebna kriza je okoljska in družbena kriza, zato je boj proti njej vprašanje tako okoljske kot socialne pravičnosti.

Opozarjamo na dejstvo, da so tisti, ki plačujejo najvišjo ceno okoljske krize, najmanj krivi zanjo, medtem ko imajo države in ljudje, ki so najbolj odgovorni za te krize, dostop do virov, da se prilagodijo vse slabšim razmeram.

V okviru iskanja poti k pravičnemu prehodu, ki bo pomagal zgraditi boljši svet za človeštvo in naravo, je pomembna debata o ekonomiji blaginje. EEB in Oxfam Nemčija sta pripravila poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je pravično in okoljsko trajnostjo.

Štiristranski pregled glavnih argumentov in ugotovitev iz poročila smo prevedli v slovenščino,

Celotno poročilo, ki vključuje vse vire in literaturo, je na voljo na climateofchange.info/wellbeingeconomyreport.pdf

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kako zasejati semena ekonomije blaginje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kako se v praksi uresničujejo koncepti ekonomije blaginje, odrasti, socialne in okoljske pravičnosti? Skozi refleksijo uspešnih oblik solidarnostne ekonomije v Sloveniji bomo spregovorili tudi o tem, kaj takšne lokalne prakse doprinesejo k iskanju odgovorov na globalne probleme.

V pogovoru bodo sodelovali:
– Lidija Živčič, strokovnjakinja na področjih odrasti, globalne odgovornosti in potrošnje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj;
– Max Zimani, ustanovitelj ter direktor Zavoda Global in socialnega podjetja Skuhna;
– Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine 3Muhe in strokovnjakinja na področju pravične trgovine.

Z njimi se bo pogovarjala novinarka Kristina Božič.

Pogovor bo pospremil izid poročila: Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno« (Towards a wellbeing economy that serves people and nature: Building a human environment that is socially just and ecologically sustainable).

Poročilo so v okviru projekta Climate of Change pripravili v Evropskem okoljskem uradu (EEB) in Oxfam Nemčija.

Povzetek poročila v slovenskem jeziku lahko najdete tukaj.

Pogovor bo potekal na platformi Zoom, 19. maja 2021 med 17.00 in 18.30. Prosimo vas, da se na dogodek prijavite na povezavi.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ekonomiji blaginje naproti: med teorijo in prakso je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.