Gostujoče predavateljice in predavatelji bodo: teoretičarka zelene države prof. Robyn Eckersley, urbani kritični politični ekolog prof. Erik Swyngedouw, socio-ekološka filozofinja in raziskovalka odrasti dr. Barbara Muraca, raziskovalka s področja kritične krožne ekomomije dr. Kersty Hobson, ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist dr. Matthias Schmelzer, profesorica politik urbanega transporta in participacije državljanov prof. Crystal Legacy, svetovalka za gospodarsko politiko in strokovnjakinja kubanskih agrarnih odnosov dr. Gladys Hernández, in drugi.

Mednarodna poletna šola politične ekologije 2022 je namenjena teoretikom, praktikom in aktivistom ter vsem, ki jih okoljska in ekološka vprašanja kakorkoli zanimajo. Udeležba na poletni šoli je BREZPLAČNA!

Dogodek bo potekal v hibridi obliki: v živo in prek zooma.

Prijave do:

15. aprila 2022 – magistrski in doktorski študentje
16. maja 2022 –vsi ostali udeleženci.

Več informacij TU.

Prispevek Odprte prijave za Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zelena preobrazba družbe namreč terja široko ozaveščanje, nova znanja in spretnosti ter drugačen način razmišljanja in delovanja. Trajnostno naravnano, globalno učenje mora biti celovito z vseh vidikov – vključevati in povezovati mora mlade in odrasle ter naravoslovna in družboslovna znanja ter vsebine. Potrebujemo transformativno izobraževanje, saj je poleg osebne in skupnostne preobrazbe potreben napredek tudi na področju dela.

Izobraževanje (odraslih) naj bo pri tem enakovreden, nepogrešljiv deležnik ter naj sooblikuje medsektorske politike v zvezi s podnebnimi spremembami na državni in evropski ravni. Še več, trije stebri trajnosti – ekonomski (usmerjen predvsem v dobiček), družbeni (usmerjen predvsem v ljudi) in ekološki (usmerjen predvsem v biološke osnove življenja) – so neločljivo povezani, zato je potrebno njihovo razumevanje uskladiti na temelju enakopravnega dialoga vseh nas ter naših vlog v akademskem, političnem ali civilno-družbenem delovanju!

Verjamemo, da je treba zagotoviti zadostno financiranje in učinkovito koordinacijo ukrepov ter instrumentov na globalni, evropski in državni ravni. Prav tako je potrebno spodbujanje programov za pridobivanje ‘zelenih’ naravnanosti in spretnosti za življenje – v vsej njegovi širini (reševanje problemov, ustvarjalno in kritično mišljenje, socialno-čustvene spretnosti ipd.). Trajnostna načela sodijo v vse ravni in področja izobraževanja ter učenja. Neformalno učenje odraslih ima pri tem nadvse pomembno vlogo.

Prijavite se do 10. oktobra TU.

Program dogodka TU.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt v Sloveniji sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne odraža stališče Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Andragoški kolokvij in forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih: Zelena preobrazba družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poziv je namenjen odločevalcem, naj najdaljše slovenske reke, reke Save, njenih z Naturo 2000 varovanih odsekov ter edinstvenih živalskih in rastlinskih habitatov ne uničijo s trajnimi, megalomanskimi hidroenergetskimi objekti, pač pa naj – nasprotno –  vse napore usmerijo v zaščito naravnega rečnega ekosistema in ohranitev bogate biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prihodnost.

Vlada je 9. decembra 2020 sprejela odločbo, s katero je nosilcem posega v naravo dovolila prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave za HE Mokrice na spodnji Savi. Poleg tega je jeseni 2020 prižgala zeleno luč za zajezitev srednje Save, kjer je od Tacna do Suhadola načrtovana veriga kar desetih novih velikih hidroelektrarn. Uresničitev tega nadvse invazivnega investicijskega načrta pomeni uničenje reke Save in njenega ekosistema na celotnem odseku od Mavčič do državne meje (s pričakovanimi čezmejnimi vplivi), kar ni in ne more biti nacionalni interes Slovenije. Tudi povečana poraba električne energije nikakor ne opravičuje uničenja rečnih ekosistemov, saj so ukrepi za zmanjšanje porabe energije nezadostni ali zanemarjeni.

Uresničitev investicijskega načrta na Savi bi bila usodna za številne živalske vrste, zlasti ribe. Samo na območju srednje Save živi dobra tretjina ribjih vrst Slovenije, v porečju Save pa kar 26 vrst rib, ki za preživetje potrebujejo hitro-tekoče vode; za 12 vrst so migracije ključnega pomena, saj v različnih življenjskih fazah potrebujejo različne habitate, ki jih lahko zagotavlja le neprekinjen habitatni koridor, torej reka brez pregrad in jezov. Izpostavljamo zgolj sulca, ki sodi med ogrožene in zavarovane evropske vrste, katere najbolj vitalna populacija jugovzhodne Evrope živi ravno na območju srednje Save – prav tam, kjer je načrtovana veriga hidroelektrarn. Z izgradnjo visokih pregrad na Savi bi sulec s tega območja najverjetneje povsem izginil.

Hidroelektrarne predstavljajo trajno (in nikakor trajnostno!) spremembo tekočega vodnega ekosistema – spremembo, ki ima nepredvidljiv in nevaren vpliv na vire pitnih voda. Ob izgradnji desetih HE na srednji Savi bi veriga akumulacijskih jezer prinesla akumulacijo nevarnih snovi in grožnjo oskrbi z vodo znatnega dela države, predvsem prebivalstva Ljubljane, ki se oskrbuje s kakovostno pitno vodo s savskega proda na severnem delu Ljubljanske kotline.

»Govorjenje o zeleni energiji iz hidroelektrarn je z vidika ekosistemov in narave popoln nesmisel. Ne gre za nikakršno zeleno energijo, razen seveda, če govorimo o zeleni barvi evtrofiziranih akumulacij … Vprašati se moramo, ali smo kot družba že toliko zreli, da prenehamo ugotavljati, kakšne odpustke v obliki omilitvenih, izravnalnih ukrepov in nadomestnih habitatov si lahko privoščimo, da lahko neko naravno vrednoto uničimo. Če reko pregradimo, reke ni več. Konec. Po svetu že podirajo jezove na rekah, mi pa bi ves čas nekaj gradili!« opozarja  prof. dr. Mihael J. Toman, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, prvopodpisani pod poziv za ohranitev reke Save brez hidroelektrarn (v prilogi) .

Raziskave v Evropi in po svetu nesporno potrjujejo daljnosežne škodljive posledice zajezitve rek, zato je gradnja hidroelektrarn v sedanjem času družbeno in okoljsko nesprejemljiva. Načrtovana pozidava reke Save, njenih še zadnjih neprizadetih in ohranjenih območij,  je v nasprotju z evropskim Zelenim dogovorom, ki zaradi nujne zaščite biotske raznovrstnosti in obnove degradiranih ekosistemov kot cilj do leta 2050 postavlja povrnitev najmanj 25 tisoč kilometrov rek EU v stanje pred njihovo regulacijo.

V tem duhu podpisniki pobude pozivajo odločevalce – v prvi vrsti vlado RS, da se v nacionalnemu energetskem programu odreče nadaljnji gradnji novih hidroelektrarn na slovenskih rekah, še posebej v ohranjenem rečnem delu srednje Save.

Poziv za ohranitev reke Save

Prispevek Poziv za ohranitev reke Save brez (novih) hidroelektrarn je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ekologi brez meja organizirajo voden popis 19. septembra v sklopu akcije Za naravo ob Sočo. Več informacij tukaj. Popis pa ni nujno organiziran – lahko ga izvedete sami ali v skupinah. Odpadke lahko pobirate in popisujete na primer na obali, ob rekah, v bližini vaše šole ali podjetja … Popis lahko opravite celo doma in analizirate odpadke v vaših zabojnikih za embalažo. Vsak podatek šteje, saj lahko le na ta način učinkovito nagovorimo proizvajalce k spremembi miselnosti, tehnologij in praks. Slovenski podatki bodo združeni z globalnimi in bodo služili za ukrepanje tako na lokalni kot mednarodni ravni.

Navodila Ekologov brez meja

Za beleženje podatkov uporabite obrazec na tej povezavi. Zbiranje podatkov poteka do 3. oktobra 2020 na naslovu info@ocistimo.si ali Ekologi brez meja, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana. 

Priporočajo vam, da najprej očistite predvideno območje in ločeno zberete vse odpadke. Posvetite se plastičnim odpadkom, ki jih ločite na različne kupe po tipu plastike (PET, PP, PS …) in nato znotraj tega še po blagovni znamki. Nato preštejte kose odpadkov in podatke zapišite v popisni list. V pomoč vam bo slikovni ključ in video posnetek.

Vir: Ekologi brez meja

Prispevek Popis blagovnih znamk 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Švicarska pobuda poziva h krožni strategiji gospodarstva, vključno z uvedbo novih prepisov glede izdelkov ter spodbuja recikliranje, raziskave in inovacije.

Švica, država z omejenimi naravnimi viri, ima namreč velik ekološki odtis in je med tistimi državami, ki porabijo več kot v naravo vrnejo. Trenutno porabi skoraj štirikrat toliko naravnih virov kot jih lahko naravni sistemi regenerirajo. Če bi vsi na svetu živeli tako kot Švicarji, bi potrebovali kar 3,3 planete. Da bi zmanjšali porabo energije na en planet do leta 2050, bi Švicarji morali zmanjšati povprečni ekološki odtis za več kot dve tretjini, do največ 1,7 globalnega hektarja na osebo.

Nedavno preverjanje javnega mnenja je pokazalo, da bi več kot 60 odstotkov volivcev podprlo pobudo.

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Ogljični odtis torej lahko izračunamo za dejavnost, dogodke in izdelke ter posameznike (kalkulator za izračun ogljičnega odtisa za posameznike tukaj).

Da moramo do leta 2030 doseči trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo, govori tudi Agenda 2030 v 15 cilju trajnostnega razvoja.

Prispevek Švicarji želijo do leta 2050 zmanjšati ogljični odtis je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi del projekta, ki je potekal pod sloganom »Kaplja na kapljo«, je bil namenjen različnim aktivnostim osveščanja mladih o ekologiji, s poudarkom na ohranjanju čistih voda. Od jeseni 2015 dalje pa so v okviru projekta potekale aktivnosti za mlade osnovnih in srednjih šol v Centralni Srbiji v povezavi z aktivnim državljanstvom in prostovoljstvom pod sloganom »Korak za korakom«. Sodelavci Caritas Beograjske nadbiskupije so za učitelje pripravili praktični priročnik z različnimi delavnicami, izvedli 10 regionalnih izobraževanj za učitelje in za posamezne učence (multiplikatorje) na temo aktivnega državljanstva in prostovoljstva. V aprilu in maju 2016 pa je kot zaključni del projekta po šolah potekal nagradni natečaj za najboljšo izvedeno prostovoljsko akcijo v sklopu šole ali lokalne skupnosti. Sodelavci Karitas so iz šol iz različnih krajev prejeli 145 kratkih videov/fotozgodb o izvedenih prostovoljskih akcijah, ki jih bo sedaj ocenjevala komisija.

Na posameznih šolah so že prej izvajali prostovoljske akcije, za veliko šol pa je bilo to nekaj novega in jim je bil ta natečaj dobra spodbuda in motivacija za prostovoljstvo tudi za naprej.

V sklopu obiska so obiskali tudi prostore šolske telovadnice OŠ »14. oktobar« v Bariću, kjer so lani v sodelovanju s Caritas Beogradske nadbiskupije obnovili s poplavami poškodovane garderobne prostore, sanitarije ter kanalizacijsko omrežje v okviru projekta »Obnova s poplavami poškodovane osnovne šole v Bariću in cestne infrastrukture v Krupanju v Srbiji«, ki ga je financiralo Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

Več

Prispevek Korak za korakom po osnovnih in srednjih šolah J, V in Z regije Centralne Srbije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.