CNVOS sporoča, da so Ekologi brez meja sodelovali v evropskem projektu Plastika pod drobnogledom pod okriljem mreže Zero Waste Europe. 3. decembra so objavili rezultate o vsebnosti škodljivih kemikalij, ki so sestavni del prehranske embalaže, v naših telesih.

V raziskavi so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Na njihov poziv so se odzvali odločevalci, umetniki, novinarji, strokovnjaki in druge
javne osebnosti, med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije, Margarete Vestager.

Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni.

Več informacij ter poročilo najdete na spletni strani Ekologov brez meja.

Prispevek Ekologi brez meja obveščajo o novi raziskavi o vsebnosti škodljivih kemikalij v naših telesih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi cilj novega projekta Obleka naredi človeka je ugotoviti stanje na področju oblačil v Sloveniji, in sicer tako z vidika količine oblačil, ki so na voljo v trgovinah, kot tudi količin tekstilnih odpadkov. Predvsem jih zanima, kaj se z oblačili zgodi, ko pristanejo v zbirnih centrih ter kakšni so trendi na področju ponovne uporabe in reciklaže. Na potrošnike so tako naslovili anketni vprašalnik, s katerim želijo podrobneje raziskati, koliko oblačil kupujejo, zakaj in kaj naredijo z njimi, ko jih ne nosijo več. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo že več kot 1.200 posameznikov, je za izpolnjevanje na voljo še do konca novembra. Hkrati pa raziskava poteka tudi med drugimi relevantnimi deležniki na področju (odpadnega) tekstila.

Rezultati raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnje zagovorniško in ozaveščevalno delo, bodo objavljeni predvidoma v začetku naslednjega leta. Do takrat pa vse tri organizacije, ki jih je združil projekt, financiran s strani programa ACF Slovenija, pozivajo k spremljanju informativnih vsebin na novem Instagram profilu Obleka naredi človeka.

Dodatne informacije:

• Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenije, 041 352 075, ziva@pravicna-trgovina.si
• Katja Sreš, Ekologi brez meja, 040 255 433, katja.sres@ocistimo.si
• Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, ziva@focus.si

Prispevek Obleka naredi človeka – tri nevladne organizacije združile moči za manj odpadnih oblačil je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta so pripravili anonimni vprašalnik o navadah in ravnanju z oblačili v Sloveniji. Prosijo vas za 10 minut vašega časa za odgovarjanje na zanimiva vprašanja.

Razširite besedo med svojimi prijatelji!

Prikazna slika: Focus

Prispevek Sodelujte v največji raziskavi o navadah in ravnanju z oblačili v Sloveniji! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ekologi brez meja organizirajo voden popis 19. septembra v sklopu akcije Za naravo ob Sočo. Več informacij tukaj. Popis pa ni nujno organiziran – lahko ga izvedete sami ali v skupinah. Odpadke lahko pobirate in popisujete na primer na obali, ob rekah, v bližini vaše šole ali podjetja … Popis lahko opravite celo doma in analizirate odpadke v vaših zabojnikih za embalažo. Vsak podatek šteje, saj lahko le na ta način učinkovito nagovorimo proizvajalce k spremembi miselnosti, tehnologij in praks. Slovenski podatki bodo združeni z globalnimi in bodo služili za ukrepanje tako na lokalni kot mednarodni ravni.

Navodila Ekologov brez meja

Za beleženje podatkov uporabite obrazec na tej povezavi. Zbiranje podatkov poteka do 3. oktobra 2020 na naslovu info@ocistimo.si ali Ekologi brez meja, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana. 

Priporočajo vam, da najprej očistite predvideno območje in ločeno zberete vse odpadke. Posvetite se plastičnim odpadkom, ki jih ločite na različne kupe po tipu plastike (PET, PP, PS …) in nato znotraj tega še po blagovni znamki. Nato preštejte kose odpadkov in podatke zapišite v popisni list. V pomoč vam bo slikovni ključ in video posnetek.

Vir: Ekologi brez meja

Prispevek Popis blagovnih znamk 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z dogodkom želijo opozoriti na globalno segrevanje in širšo javnost opomniti na majhne korake, ki jih lahko naredi vsak izmed nas, da bi pozitivno vplival na varstvo okolja. V okviru dogodka se bodo dotaknili tematik globalnega segrevanja, lokalnih, nacionalnih in mednarodnih strategij na področju soočanja s podnebnimi spremembami ter možnosti, ki jih kot posamezniki imamo, da pozitivno vplivamo na okolje.

Vljudno vabljeni, da se jim pridružite na dogodku in da se skupaj odpeljete s kolesi ali zaveslate proti Mariborskem otoku.

Prost vstop na kopališče bo na ta dan omogočen vsem, ki na Mariborski otok pridejo oblečeni v kopalni plašč/Bademantl! 

PROGRAM:

Prispevek Bademantl dan – dan gole resnica o globalnem segrevanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

95-minutni film v angleškem jeziku z angleškimi podnapisi si bo mogoče ogledati kadarkoli med 3. in 11. junijem.  Povezavo do filma, ki bo na voljo od 3. 6. od 19.00 naprej, si je mogoče zagotoviti na tej povezavi.

Praznovanje ob dnevu okolja bodo popestrili s sproščeno Čist-E-debato z mednarodno zasedbo, ki bo potekala v živo na njihovi Facebook strani v četrtek, 4. junija, ob 17.00.

Prispevek Brezplačni ogled filma Zgodba o plastiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V izbor so uvrstili ženske, ki so opazne, vsaka na svojem področju, a hkrati imajo posebno poslanstvo, saj pri svojem delu na prvo mesto postavljajo sočloveka: poučujejo, svetujejo, pomagajo, ozaveščajo in rešujejo ljudi. Vseh deset je pripomoglo, da je leto 2018 posebno.

dr. Neža Kogovšek Šalamon: Od leta 2012 je direktorica (in višja znanstvena sodelavka) Mirovnega inštituta ter predvsem glasna zagovornica človekovih pravic. Med drugim je sodelovala pri zastopanju izbrisanih, opozarjala na diskriminacijo istospolno usmerjenih in v zadnjem času na sporno novelo zakona o tujcih. Lani je bila izglasovana med deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji in izbrana za eno izmed 40 mladih voditeljev Evrope za leto 2017. Pravi, da je civilna družba tu (tudi) zato, da državnim organom nastavlja ogledalo. »Če policiji ni všeč lastna podoba v ogledalu, naj ne meče kamnov vanjo. Poskrbeti mora, da bo podoba v ogledalu spodobna.«

Urša Zgojznik: Predsednica društva Ekologi brez meja. Dolgoletna aktivistka in njeno društvo sta letos organizirala uspešno akcijo Očistimo Slovenijo pod geslom: Čistimo zadnjič – ozaveščamo za vedno! A profesorica matematike in pedagogike je dejavna vseskozi, saj sodeluje še pri drugih projektih v društvu in poudarja, da moramo na odpadke pogledati z druge strani, kaj lahko v vsakdanjem življenju naredimo, da jih bo manj. Slovenija se je tudi zaradi njihove čistilne akcije pred kratkim uvrstila na peto mesto med najbolj čistimi državami po indeksu EPI (angl. environmental performance), ki sta ga razvili univerzi Yale in Columbia.

Odločite se za svojo Slovenko in tista, ki bo dobila največ glasov (z glasovnicami po pošti, FB-strani in po spletu preko glasovnice), bo 5. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani prejela naziv Slovenka leta 2018.

Prispevek Nevladnici med kandidatkami za Slovenko leta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot pove že ime portala, je to prostor izključno za pozitivne zgodbe o ukrepih, pobudah in rešitvah, ki navdihujejo, opogumljajo in spodbujajo k posnemanju.

Krovni temi sta: vsakršno ravnanje z odpadki (od preprečevanja, ponovne uporabe, pravilnega ločevanja do odstranjevanja/čiščenja) in družbeno koristne prostovoljne aktivnosti. Vsak mesec bo posvečen ožji temi, s katero se bo ukvarjala celotna akcija, in sicer:

• junij zero waste turizmu
• julij divjim odlagališčem
• avgust dogajanju na globalni ravni
• september smetenju
• oktober zavrženi hrani
• november plastičnim odpadkom
• december elektronskim odpadkom.

Seveda z veseljem sprejemajo prispevke tudi na druge teme in izven predpisanih terminov.

Podrobneje

Prispevek Soustvarjajte Portal pozitivnih praks je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glasovanje poteka do 27. junija na tej spletni strani.

Prispevek Projekt Ne meč’mo hrane stran! nominiran za nagrado #reducefoodwaste je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ločeno jim je uspelo zbrati kar 95 % vseh odpadkov. Odpadke so ob pomoči Komunalnega podjetja Snaga Maribor vsak dan tehtali ločeno glede na frakcije. Vseh 6 dni skupaj so zbrali 130,4 kg odpadkov, od tega le 5,7 kg mešanih odpadkov. Največ odpadkov so proizvedli v soboto, vse skupaj pa se je nabralo največ steklenih odpadkov.

Količine odpadkov so uspeli znižati z uporabo izdelkov za večkratno uporabo (sladkornice, pralni plastični kozarci), povratno embalažo, recikliranimi plakati ter uporabo QR kod in NFC nalepk namesto tiskovin. Prav tako na (Z)mešanem festivalu ni bilo plastičnih slamic. Preprečevanje nastajanja odpadkov pa so promovirali z vključevanjem ponovne uporabe in popravil v nedeljski program, kjer so izvedli tudi prvo slovensko izmenjavo glasbil in glasbene opreme.

Pred nami sta še dve prireditvi, ki sta z uvajanjem ukrepov za zmanjševanje odpadkov pričeli že v lanskem letu. Mariborski Art kamp v sklopu Festivala Lent je letos posebno pozornost namenil strogim pravilom za sodelovanje z gostinskimi ponudniki. Najstarejši folklorni festival Jurjevanje v Beli Krajini, ki je lani postala prva slovenska prireditev po načelih zero waste, pa bo skušal mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov preseči z več eko otoki, v sodelovanju s Komunalo Črnomelj pa bodo z namenom dolgoročnega pozitivnega učinka spodbujali e-poslovanje.

Prispevek Prva slovenska zero waste prireditev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Plastika ne rešuje problematike zavržene hrane, kaže nova študija Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agencija za temeljne pravice (FRA) v nedavnem poročilu ugotavlja, da je civilna družba v EU ogrožena. Glede na ključno vlogo, ki jo ima za demokratične procese in spodbujanje človekovih pravic, morajo nosilci odločitev zagotoviti, da delo civilne družbe ne bo ogroženo s političnimi in pravnimi spremembami ter krčenjem sredstev. Agencija v poročilu opozarja, da so aktivisti izpostavljeni grožnjam, fizičnim in verbalnim napadom ter blatenju. Opaziti je tudi pravne spremembe, ki negativno vplivajo na civilno družbo, kot so omejitve svobode zbiranja, ki so pogosto vključene v protiteroristično zakonodajo. Civilna družba se prav tako sooča s krčenjem proračunskih virov in vse večjimi težavami pri pridobivanju finančne podpore. Ne nazadnje je tudi preslabo vključena v oblikovanje zakonodaje in politike.

Države članice morajo spoštovati predpise, tudi mednarodne standarde, ki priporočajo vključenost civilne družbe v politično odločanje. Pomembno je tudi zagotoviti, da novi ali spremenjeni predpisi in politike ne otežijo dela civilne družbe. Prav tako je treba zaščititi njihovo financiranje. Poleg tega bi bilo treba okrepiti dialog med civilno družbo in EU, da bodo njeni pomisleki slišani in obravnavani. Določiti je potrebno načine za zbiranje primerljivih in zanesljivih podatkov o izzivih civilne družbe, kot so grožnje, ustrahovanje in napadi. Nekaj priporočil in obetavnih praks za reševanje teh izzivov navaja tudi poročilo FRA.

CONCORD, evropsko združenje nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je v svojem zadnjem stališču odločno stopilo v bran civilni družbi. »Obstaja veliko različnih izrazov civilne družbe, ki imajo več vrst akterjev, vlog in mandatov. Ustanovitev organizacije je tako pravica kot sredstvo za sodelovanje in zavezanost ljudi za učinkovite in trajnostne spremembe«. Organizacije civilne družbe lahko pripomorejo k ojačanju glasov marginaliziranih in izključenih ljudi, pri zagovarjanju in uveljavljanju pravic ter z zahtevami po preglednosti in odgovornosti.

Omejitve prostora civilne družbe so v mnogih državah povezane z antidemokratskim razvojem na svetovni ravni, ki dvomi o univerzalnosti človekovih pravic. Vzroki teh poskusov so odločevalci, ki želijo krepiti svojo moč, hkrati pa se izogniti odgovornosti do ljudi. Demokratični prostor je ogrožen tudi v evropskih državah (kot je razvidno tudi iz poročila CIVICUS) zaradi podobnih nedemokratičnih, populističnih in nacionalističnih trendov. Zaprtje državljanskega prostora ima hude negativne učinke na vključujoči in trajnostni razvoj.

S kakšnimi razmerami za delo se srečujejo civilnodružbene organizacije na Poljskem in Madžarskem ter kakšno je stanje duha smo lahko slišali na konferenci vsebinskih mrež Slovenije o soodločanju, kjer sta predstavnici dveh nevladnih organizacij poročali o malodušju, vdanosti v usodo prebivalcev obeh držav. Zaradi razdeljenosti medijev in posledično družbe na dva dela na Poljskem skupne razprave o perečih izzivih sploh ni. Aktivnega državljanstva je vedno manj, saj ljudje ne vidijo pomena izražanja njihove volje, vedno bolj pa verjamejo sliki o civilnodružbenih organizacijah, ki jo izpostavljata obe vladi. Državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Ob pomanjkanju aktivnega državljanstva in vladah, ki jim pasivno volilno telo ustreza, tako nikakor ne moremo pričakovati soodločanja. A pozabljamo, da je participativna demokracija sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije in določa, da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto ter v kar najtesnejši povezavi z državljani. Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami Evropske unije. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni ter državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

Fenomen aliberalnih demokracij zmanjšuje koncept demokracije samo na večstrankarski sistem, hkrati pa poskuša zatreti ali institucionalno marginalizirati vse ostale temeljne elemente, potrebne za ustrezno delovanje demokratične pluralistične družbe. V tem smislu politični voditelji tako imenovanih aliberalnih demokracij neposredno napadajo človekove pravice, zlasti tiste, povezane s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja. Kritične organizacije civilne družbe, neodvisni mediji ter neodvisno sodstvo in druge institucije, ki so odgovorne za zaščito človekovih pravic in delovanje demokracije, so vse bolj izpostavljene tovrstnim pristiskom. Ta pojav je bil znan zunaj EU, vendar se je v zadnjih nekaj letih začel širiti tudi znotraj evropskih meja.

V Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti o radikalnem krčenju prostora civilne družbe, vsaj ne v smislu, da bi država hotela zelo načrtno in sistematično omejevati ali vplivati na delo civilne družbe. A nikakor nismo imuni na te pritiske. Kot ugotavljamo v Poročilu o aliberalnih trendih v demokraciji v letu 2017, ki je nastalo v sklopu projekta Več demokracije za več Evrope, smo v  odkrili prakse, ki jih je mogoče razumeti kot zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo. Razvojne platforme iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Latvije smo na zaskrbljujoče stanje v državah opozorili tudi preko uspešne vseevropske kampanje, kjer trdimo, da mora Evropa spremeniti in sprejeti več demokracije ter zagotoviti večjo zaščito za vse vrednote človekovih pravic; od civilnih in političnih do socialnih ter ekonomskih pravic. Želimo živeti v družbah, kjer liberalne pravice ne obremenjujejo družbenoekonomskih pravic in obratno.

Do istih zaključkov so prišli tudi na posvetu Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja. Opozorili so, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Namen posveta je bil tako preprosto videti, ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki, ali pa si bo za zgled vzela skandinavske države, kjer civilna družba pomembno prispeva k iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje.

Številni dogodki in poročila so jasni: temo krčenja prostora za civilno družbo je potrebno postaviti pod žaromete in jo tam obdržati, dokler se pomen in vloga civilne družbe ne okrepita. Močna civilna družba namreč spodbuja višjo stopnjo participacije, več solidarnosti in pravičnosti, posoja glas šibkejšim ter tistim, ki ga nimajo, zagotavlja več okoljske in družbene odgovornosti ter omogoča več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik.

Patricija Virtič, SLOGA

More Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency.

Prispevek Se civilni družbi v Evropi res slabo piše? In zakaj bi nas to moralo skrbeti? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.