Kmalu po prihodu in nastanitvi v hotelu se je slovenska ekipa imela v GEA Coop Sociale, ki je primarno namenjen druženju in političnemu zbiranju socialno ogroženih in marginaliziranih družbenih skupin in posameznikov, priložnost srečati z mladimi iz Italije, Portugalske, Švedske, Hrvaška in Nemčije, s katerimi so delili svoje izkušnje in ideje, povezane s temo evropskih ciljev mladih.

V soboto so se udeleženci zbrali v kulturnem centru San Gaetano, kjer so prek družabnih iger gradili trdnejše vezi med ekipami, reševali izzive in se povezovali. Mladi so tudi uprizarjali kratke gledališke točke in tako na kreativen način predstavili evropske cilje mladih, ki se osredotočajo na različna področja, ključna za izboljšanje položaja mladih v Evropi: povezovanje EU z mladimi, enakost vseh spolov, vključujoča družba, informacije in konstruktivni dialog, mentalno zdravje, podeželska mladina v ospredju, kakovostna zaposlitev za vse, kakovostno učenje, prostor in participacija za vse, trajnostna zelena Evropa ter mladinske organizacije in evropski programi.

Prispevek DRPD Novo mesto: Na mladinski izmenjavi v Padovi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med usposabljanjem so udeleženci delili mnenja in izkušnje ter se preko praktičnih metod, kot so predstavitve, skupinsko delo, delavnice, igranje vlog ter druge igre in vaje naučili številnih pristopov, ki jih lahko s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij uporabimo v koristne namene. Mladinski delavci so spoznali, na kakšen način lahko družbena omrežja – poleg zabave in sprostitve v prostem času – uporabijo tudi za učenje ali spoznavanje okolice. Tako so podrobneje odkrivali, kako jim omrežja, kot so Facebook, Twitter, Instagram, TikTok, LinkedIn, spletni iskalnik Google ter številna druga digitalna orodja lahko pomagajo pri njihovem delu, učenju kot tudi zabavi.

Poleg zanimivih, poučnih vaj tudi druženja ni manjkalo, vsak večer so mladinski delavci spoznavali ostale države udeleženke v projektu, tako da so na zanimiv način predstavljali posebnosti in kulturo svoje države, pridobljeno znanje o teh državah pa nato preverili s pomočjo digitalnega orodja Kahoot. Vsak večer se je zaključil s poskušnjo tradicionalnih jedi in pijač iz posameznih držav.

In kaj o izkušnji pravita udeleženca?

Tilen: »V okviru Erasmus+ programov sem že pred nekaj leti v okviru študijske izmenjave obiskal Poljsko, sicer pa je bila to moja prva izkušnja z Erasmus+ izobraževanjem za mladinske delavce. Ravno zato nisem bil prepričan, ali je usposabljanje primerno zame in kaj lahko pričakujem. Zdaj, po zaključku projekta, moram priznati, da mi ni žal, da sem se za usposabljanje odločil. Tudi na svoji poklicni poti se vse bolj usmerjam k delu, povezanemu s pomočjo mladim, zato verjamem, da bom lahko pridobljeno znanje lahko uporabil ravno tam. Všeč mi je bilo tudi spoznavati ljudi iz drugih evropskih držav ter njihovih kultur in navad. Še posebej mi je bilo všeč medsebojno povezovanje in delo v skupini, ker me je spodbujalo k uporabi manj formalnih pristopov do dela in učenja.«

Anisa: »V okviru Erasmus+ programov imam že nekaj izkušenj, zato sem vedela, kako tovrstna izobraževanja in usposabljanja potekajo, ampak kot sama vedno pravim – dodatne izkušnje in znanja nikoli ne škodijo in niso odveč. Spoznavanje novih kultur in tradicij me vedno veselilo. Po zaključenem usposabljanju moram priznati, da mi niti najmanj ni žal, da sem se usposabljanja za mladinske delavce udeležila. Pridobila sem veliko znanja na področju digitalnih orodij in tehnologij. Najpomembneje zame je to, da sem se naučila tudi to, kako vsa ta orodja uporabiti, da lahko skrajšam čas, ki ga potrebujem za delo, zato mi bodo pridobljena znanja prišla prav, saj bodo zelo koristna pri opravljanju mojega dela. Med usposabljanjem smo veliko raziskovali ravno s pomočjo družbenih omrežij in si z njimi tudi pomagali pri izvajanju projekta. Tako sem v Iscarju ob pomoči drugih udeležencev prvič ustvarila TikTok video, ki sem ga po povratku domov tudi objavila. Hehe, kdo ve, mogoče bom postala aktivna na tem omrežju. Res pa sem vesela, da sem imela priložnost sodelovati na tem projektu, izkušnjo v okviru Erasmus+ pa bi z veseljem znova ponovila.«

Pripravila: Ester Snedec

Prispevek Novomeščana na mladinskem usposabljanju v Španiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Celoten kurikulum je napisan tako, da se moduli, ti so sestavljeni tako iz teoretičnega kot tudi praktičnega dela in dodatnih gradiv, med seboj povezujejo in skupaj tvorijo smiseln in na praksi temelječ učni načrt. Praktični del modula se lahko izvaja v skupini, lahko pa ga izvajate tudi individualno.

Učni načrt je oblikovan tako, da daje pomen nekaterim zelo potrebnim spretnostim, znanju in odnosom, ki vam pomagajo postati uspešen zagovornik okolja. Ob koncu učnega načrta boste pridobili znanje, spretnosti in stališča, ki jih potrebujete za zagovorništvo, s pomočjo dinamičnega programa pa boste pridobili različne izkušnje in osnovno razumevanje okolja, z njim povezanih problemov ter spoznali pomen zagovorništva.

Učni načrt najdete v slovenskem jeziku na https://bit.ly/3gtM9Qe, na spletni strani projekta pa ga najdete še v angleščini, švedščini, danščini in portugalščini.

V Erasmus+ projektu Advocate4Environment poleg DRPDNM sodelujejo še danski Grønt Forum (Zeleni forum), ki ga vodi oddelek za okolje in tehniko v občini Vejle, irski Future In Perspective Ltd., švedsko regijsko okrožje Örebro in RightChallenge iz Portugalske.

Prispevek Kako postati uspešen zagovornik okolja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prve dni so mladi spoznavali projektno delo, Erasmus+, težavah in rešitvah pri prijavah na evropske projekte, nato pa so spoznavali profile ciljnih skupin, ki jih bi jih morali doseči oziroma vključiti v Erasmus+ projekte, da bi ti bili uspešno izvedeni in imeli največji možen doseg in vpliv na lokalno in širšo okolico. Mladinski delavci so se tudi naučili, kako sestaviti oglaševalsko kampanjo, da bi tudi prek promocije dosegli čim večje število mladih in jim predstavili prednosti vključevanja v Erasmus+ projekte.

Eva, Ula in Filip se vračajo v Slovenijo z novimi znanji in veščinami, saj so se med drugim naučili, kako sestaviti in uresničiti zastavljeni projekt, spoznali so delovanje 3D tiskalnikov in ostalih tehnoloških orodij, v soboto popoldne pa so tudi sami izdelali svoj izdelek. Tudi zadnji dan so preživeli pri nabiranju novih znanj – dopoldne so se naučili, kako pridobiti financerje za projekte.

»Zame je to bilo prvo potovanje oziroma izobraževanja v okviru Erasmus+ projektov, ki so namenjeni mladinskim delavcem,« je povedala Ula. »Nanj sem se podala brez kakršnihkoli pričakovanj, vendar sem dobila več kot bi si lahko kadarkoli predstavljala. Prvo kot prvo sem pridobila znanja z vidika organizacije projektov in uporabe digitalne opreme ter ustvarjanja promocijskih izdelkov. Spoznala sem res čudovite ljudi in njihov pogled na svet. Izboljšala sem svoje znanje angleškega jezika in pridobila boljši občutek za sodelovanje in timsko delo. Priznati moram, da je bil zame sprva kar velik kulturni šok – toliko ljudi in informacij na enem mestu, vendar bolj kot se je bližal konec usposabljanja, boljše sem se počutila. In to ni nič povezano z vrnitvijo domov, temveč s povezanostjo med sovrstniki in kvaliteto projekta.«

Eva se je pridružila Ulinem mnenju: »Ko sem se prijavila na projekt, si sploh nisem predstavljala, kako bodo dejavnosti potekale, saj sem sama pred tem sodelovala le na praksi v tujini, tudi to je bilo prek Erasmus+. Vendar sem zdaj po nekaj dneh druženja z različnimi ljudmi, spoznavanja drugih kultur in običajev, na splošno samo življenje v skupini ljudi, ki se skupaj izobražuje in druži, je nekaj neverjetnega. Sodelovati v takšni skupini, s tako odlično atmosfero, tega si ne bi mogla nikoli predstavljati. To sem morala izkusiti in menim, da bi vsak izmed nas moral doživeti tovrstno izkušnjo, saj si s tem razširiš obzorja in se tudi marsičesa naučiš.«

Njuno misel je zaključil Filip z besedami: »Manerba del Garda je zelo lepo mestece. Največ njegove lepote opaziš, ko se povzpneš na skalnato vzpetino Rocca di Manerba, od koder se ti odpre pogled na celotno Gardsko jezero. Po usposabljanju, to je bilo moje prvo, me obhajajo prijetni spomini. Z ljudmi najrazličnejših ozadij, narodnosti, kultur in starosti sem podrobneje spoznaval proces prijave in izvedbe projekta, strategijo diseminacije, nova digitalna orodja in naprave ter odkrival možnosti, ki jih nudi program Erasmus+.«

V sklopu projekta je nastal tudi videoposnetek.

Pripravila: Ester Snedec

Prispevek DRPD na Gardskem jezeru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Petorka se je v zgodnjih jutranjih urah 4. decembra odpravila na pot proti zagrebškem letališču, na cilj v Şileju pa so prispeli popoldne in čakali na udeležence iz še devetih evropskih držav. Te so imeli priložnost spoznati ob večerji, navezovanje stikov pa se je prevesilo v pozen večer, in to kljub dejstvu, da jih je že v ponedeljek čakal naporen dan. Takoj po zajtrku so namreč začeli z različnimi spoznavnimi dejavnostmi, med drugim so se jim predstavili njihovi gostitelji, ki so jim natančno razložili, kaj vse jih čaka v Turčiji. Zagotovili so jim pester in poučen program, v katerem pa ne bo manjkalo prostočasnih dejavnosti. Obljubo so tudi držali. Mladi so ob pomoči vodij delavnic spoznavali pomen neformalnega izobraževanja, sami so z drugimi delili svoje izkušnje in ugotavljali, kako pomembno vlogo ima neformalno učenje v vsakdanjem življenju vsakega izmed nas. Celodnevne poučne aktivnosti so se končale …

Predstavitev na stojnici

Vsaka izmed sodelujočih skupin je na stojnici predstavila svojo državo, kulturo, tradicije. Seveda ni manjkala niti tradicionalna hrana in pijača, ki so jo s sabo prinesli mladi. Mladi so na ta način spoznali tudi, kako pomembno je, da spoznavamo svojo lastno kulturo in tradicijo svojega naroda, hkrati pa so spoznali tudi, da imajo naša ter ostale kulture nekaj podobnosti in tudi razlik, ki se jih moramo zavedati in jih spoštovati, kajti ravno to zavedanje nam omogoča uspešno in mirno sobivanje ter ustvarja boljše priložnosti za vse narode.

Tretji dan so se odpravili v Istanbul, kjer so imeli na voljo ves dan, da so si ogledali mesto, se, ne da bi se zavedali, učili o zgodovini, kulturi in tradiciji tako Turčije kot mesta samega, hkrati pa imeli možnost, da so medsebojno stkali tesnejše prijateljske vezi.

Po sproščenem dnevu so mladi nadaljevali z neformalnim učenjem – prek iger v aplikaciji, katere namen je usmerjanje in učenje na podlagi neformalnega izobraževanja. Po vsakem zaključenem sklopu so mladi izvedli test, katerega namen pa ni bil pridobivanje ocene, tako kot pri formalnem izobraževanju, ampak je bil namenjen ugotavljanju, česa vsega so se mladi pri aktivnosti naučili.

Razgiban urnik

Domačini so se resnično potrudili, da so za vse udeležence pripravili razgiban urnik, in po učnih aktivnostih mlade odpeljali v hribe. Seveda sprehod ni bil namenjen samo sprostitvi, temveč so se mladi pogovarjali tudi o tem, kako pomembni so šport, zdrav način življenja in skrb za naravo – vse to pa je tudi sestavni del neformalnega izobraževanja pri raznovrstnih tečajih, delavnicah, konferencah in krožkih, ki se jih udeležujemo v prostem času. Tik pred odhodom domov so mladi podrobneje spoznali tudi Şile, kraj ob Črnem morju, kraj, v katerem so bivali. Prav tako so pobližje spoznali turško kulturo in tradicijo, domačini so jim predstavili svoj vsakdanjik, imeli pa so tudi priložnost spoznati in tudi preizkusiti, kako spretne so lokalne prebivalke z iglo in vretenom.

Mladi so tako spoznali, da lahko sami tudi ročno kaj izdelajo, da lahko razvijajo ročne spretnosti, ki jim lahko pridejo prav tudi v poklicu. Čisto za konec so gostitelji pustili prostor mladim, ki so se v projektu udeležili senčenja na delovnem mestu in mladim, ki so v Turčijo prišli študirati. Prvi so udeležencem mladinske izmenjave predstavili, kaj to senčenje na delovnem mestu sploh je, katera znanja so med tritedensko izkušnjo pridobili in nekatere mlade celo prepričali, da tudi sami izkoristijo tovrstno možnost in se vključijo v programe senčenja na delovnem mestu. Študenti pa so razkrili, kaj vse so spoznali in se naučili od vpisa na študij v Turčiji, kaj to, da se izobražujejo v drugi državi, pomeni zanje in kaj za samo državo, tako Turčijo kot tudi državo, iz katere prihajajo. Po zaključnih besedah je sledila samo še podelitev youthpass certifikatov, ki so jo zaključili gostitelji v upanju, da so se mladi naučili česa novega in da se bodo še naprej udeleževali kakršnih koli oblik neformalnega učenja.

Pripravila: Ester Snedec; DRPD Novo mesto

Prispevek Novomeščani na mladinski izmenjavi v Istanbulu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zbirka navdihujočih zgodb, ki je ena izmed publikacij, vsebuje več kot 50 zgodb. Te so nastale izpod peresa mladih do 30 leta starosti, med njimi je tudi pet zgodb iz Slovenije. Mladi so v svojih izpovedih zapisali, zakaj so se začeli ukvarjati z neformalnim učenjem ter kakšne izkušnje in znanja so prek tečajev usposabljanj in treningov pridobili.

V svojih zgodbah so mladi razkrili tudi dodatne motive, zakaj so postali „odvisni“ od neformalnega izobraževanja – med drugim tudi zato, ker so spoznali veliko novih prijateljev, razširili krog poznanstev, obiskali tuje države in odkrivali nove kulture.

Eva Puhek Vir: DRPD

Večkratna državna in balkanska prvakinja in evropska kadetska prvakinja v ju-jitsu Eva Puhek je tako med drugim zapisala: “Za vse tiste, ki ne veste, ali bi poskusili in če vas je česa strah, če odlašate in ste v dvomih, naj povem to: V kolikor se boste premaknili, se bodo zgodile tiste čudovite stvari, o katerih sanjate; morda se bodo zgodile tudi tiste mogoče manj čudovite stvari,  pa vendar se bodo zgodile, ker se boste premikali, ker boste šli, spoznavali. Če boste ostali doma, bo samo huje. Obstali boste na mestu, ker se ne bo zgodilo nič.

Naučili se boste marsikaj, kar bo pomembno; ko boste stali pred tablo polno študentov in vas ne bo strah spregovoriti; ko boste doma sami pekli tisto najboljšo pecivo z Danske; ko boste za božič dobili kartico od prijateljev iz Avstrije; ko boste pisali prijavo za (študentsko) delo in boste navedli, da imate potreben certifikat, ki ga zahteva delodajalec; ko se boste izgubili sredi letališča; ali pa takrat, ko boste na kavi prijateljici govorili o vseh dogodivščinah, ki so se prigodile; skratka, ko boste v neki situaciji in boste pogledali nazaj in si rekli “hvala bogu”, takrat boste sami vedeli, da vsi ti projekti niso bili zaman. Pustili so vam nekaj, česar vam zapiski ne bodo mogli nikoli. Mogoče se sliši malo poetično pa vendar – pustili bodo pečat v obliki zgodb, pustili vam bodo življenje. Tisto nenapisano, ki ga nikoli ne boste mogli prebrati v enciklopediji ali drugi literaturi in imelo bo pomen, ker bo popisano z najboljšimi zgodbami, spomini, znanjem in napisano bo od najboljšega avtorja – vas samih.”

Vas zanima, še kaj zatrjujejo mladi, ki so nam razkrili svoje zgodbe? Ja? Torej vas le klik na https://bit.ly/2WWLocj loči od tega, zakaj se mladi udeležujejo kakršnih koli oblik neformalnega izobraževanja. In morda boste v njih dobili navdih, zakaj bi se neformalnega izobraževanja na katerem koli področju, ki vas zanima, udeležili tudi vi.

V kolikor pa vas zanima, kako je s priznavanjem neformalno pridobljenega znanja v Evropski uniji, v državah Zahodnega Balkana in Turčiji, potem pa vas vabimo k branju raziskave, ki smo jo opravili v državah, ki sodelujejo v projektu. Raziskavo najdete na: https://bit.ly/3kVvred.

Seveda pa smo v projektu bili v zadnjem mesecu dni zelo aktivni. Tako smo na Sardinijo poslali dva mladinska delavca, ki sta se med enotedenskim usposabljanjem naučila, kako mlade učinkovito povabiti, da se udeležujejo neformalnih aktivnostih, v katerih bodo pridobivali različna znanja, zakaj je za vse nas, ne le mlade, pomembno, da se še naprej izobražujemo in kje vse nam lahko neformalno izobraževanje koristi.

Prav tako bomo še septembra v Novo mesto sprejeli nekoga, ki se nam bo pridružil kar za tri tedne. Mladi Makedonec oziroma Makedonka bo na društvu opravljal/-a t. i. job shadowing, oziroma senčenje na delovnem mestu, naša predstavnica pa bo odšla v Mostar, kjer bo spoznavala delovna področja vodilne organizacije v projektu, LDA Mostar.

Zapisala: Ester Sernec

Prispevek Navdihujoče zgodbe DRPD je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fernando Vieira je ime, ki je sicer med meščani Brage in okolice precej znano, vedno bolj znano pa je tudi v svetu Erasmus+. Fernando je, kot boste videli po njegovih odgovorih, precej zadržan mladenič. Raje kot z besedami s svojim delom pokaže, zakaj je tako uspešen pri vsem, česar se loti. A mladi Portugalec nam je vseeno razkril, zakaj je raje zaposlen kot menedžer v nevladni organizaciji kot pa da bi enako delo opravljal v zasebnem podjetju. Slučajno pa nam je Fernando razkril še nekaj – dejansko ni samo menedžer, ampak je v nevladni organizaciji, katere podpredsednik je, tudi menedžer za dobro počutje. Kako skrbi za svoje zaposlene, prostovoljce in vse ostale, ki na kakršen koli način sodelujejo z njim in organizacijo, v kateri je zaposlen? Kako se sam spoprijema z delovnim stresom?

Bi, prosim, na začetku povedali nekaj besed o sebi, zlasti o svojem poklicnem življenju in delovnih izkušnjah?

Če se moram opisati, bi rekel, da sem oseba, ki rada poskusi vse in se tako razvija na različnih področjih. Na svoji poklicni poti sem opravljal delo arhitekta (moja diploma), vodje dogodkov, točaja, vodje kmetijskih projektov in seveda vodje projektov za usposabljanje in izobraževanje. Z lahkoto rečem, da sem se iz vseh teh izkušenj veliko naučil in postal oseba in vodja, ki sem danes, zmožen enostavno usklajevati ekipe pri projektih.

Fernando, v vašem vsakdanjem delovnem življenju imate opravka z veliko različnimi ljudmi in skupinami ljudi, kot so osebje, lokalni prostovoljci, prostovoljci evropske solidarnostne enote in mladi, ki jih srečujete na usposabljanjih, izmenjavah mladih… Opravka imate tudi z mladimi, ki prihajajo iz različnih držav ter ozadij in veliko izmed njih še nikoli prej niste srečali. Torej svoje osebje poznate dobro, na drugi strani pa so mladi, ki jih srečate prvič med tedenskimi dejavnostmi, in s katerimi morate prav tako sodelovati, poskrbeti za njihove potrebe, strahove in pričakovanja. Ali je razlika v tem, kako kot vodja pristopate k in delate s temi različnimi skupinami?

Na začetku je zelo pomembno pogledati v ozadja udeležencev, preden so vključeni v projekt. Le-to je lahko izvedeno preko prijavnice, ki lahko pomagajo meni in moji ekipi spoznati izobrazbeno in poklicno ozadje bodočih članov, kot tudi njihovo motivacijo za sodelovanje pri naših projektih. Poleg tega je obvezno, da se v začetnih dnevih projekta sodelujoči seznanijo z dejavnostmi drug drugega in ustvarijo varen prostor, v katerem lahko delijo svoje strahove, pričakovanja in potrebe. Če sem s tem seznanjen, lahko svoje delo prilagodim moji ekipi in tudi udeležencem. Pri vsakem projektu rad verjamem, da vsem članom nudim priložnost učenja in v večjem ali manjšem deležu vplivam na njihovo življenje.

Kaj je bil do sedaj največji izziv, s katerim ste se morali spoprijeti kot vodja (projekta) v nevladni organizaciji?

V času, ko sem bil vodja projektov, sem se moral soočati z veliko zahtevnimi situacijami, kot so nepričakovani problemi, ki jih je treba čimprej razrešiti s pomočjo načrta B (na primer, trenerji in/ali udeleženci, ki so nas zapustili z danes na jutri, ali pa bistvene storitve, kot sta nastanitev in prevoz). Vseeno pa je bil največji izziv covid pandemija in njen vpliv na naše delo. Posledice so še vedno zelo prisotne, saj moramo izvajati velik delež lanskega odobrenega projekta v omejenih pogojih in z veliko varnostnimi pravili (uporaba maske, razkužila, razdalje itd.).

Kot vodja organizacije in vodja projektov imate izkušnje v več nevladnih organizacijah. Imate tudi izkušnje z delom tudi na drugih področjih? Če da, ali obstaja razlika med vodjo v nevladni organizaciji in vodjo v zasebnem ali državnem podjetju? Če bi morali izbirati med vodjo v nevladni organizaciji in vodjo v podjetju, kakšna bi bila vaša izbira in zakaj?

Da, imam izkušnje z delom v zasebnem podjetju, glavna razlika med delom v zasebnem podjetju in nevladnih organizacijah pa bi bila cilj. Medtem ko je za podjetje pomembnejši finančni vidik, je za nevladno organizacijo bolj pomemben njen vpliv na ciljno skupino, v našem primeru, na mlade ljudi. Še ena razlika je dejstvo, da imajo nevladne organizacije človeško komponento, saj se bolj zanimajo za proces razvoja ekipe, medtem ko so podjetja bolj osredotočena na končni rezultat. Kar pa zadeva kulturo neuspeha, je ta v nevladnih organizacijah bolj sprejeta in obravnavana kot nauk, v nasprotju s podjetji, ki te kulture ne sprejemajo tako zlahka. Zato sem se odločil biti vodja projektov v nevladni organizaciji in ne v podjetju.

Vem, da ste zelo dejavni tudi izven organizacije in želite v svoje lokalno okolje vnesti veliko sprememb. Ali lahko poveste našim bralcem kaj več o tem?

Kar je zame najbolj pomembno je to, da imam na skupnosti, v katere sem vključen, dejanski vpliv, kot je omogočanje priložnosti mladim, da razvijajo svoje sposobnosti in veščine ter postanejo boljši pri tem, kar počnejo ali pa nekoč želijo početi. To rad počnem tudi zase, saj se kot aktivni del različnih kontekstov počutim izpopolnjenega, pripomore pa mi tudi pri osebni in poklicni rasti.

Bi iz lastnih izkušenj in stikov z drugimi nevladnimi organizacijami rekli, da so ljudje, ki delajo v nevladnih in neprofitnih organizacijah, zadovoljni s svojim delovnim okoljem? Delati v podjetju je namreč povsem drugače, saj je poslovna struktura tam praktično »zacementirana«, v nasprotju z delom v nevladni organizaciji, kjer morajo zaposleni pogosto biti prilagodljivi in opravljati več del hkrati.

Z lahkoto rečem, da so ljudje, ki delajo v nevladnih organizacijah, srečnejši, saj delajo z nekim namenom in se osredotočajo na učinek njihovega dela in ne toliko na dobičkonosnost. V našem primeru nam vpliv, ki ga imamo neposredno na mlajšo generacijo, da zagon, da nadaljujemo. Menim pa tudi, da je količina stresa za ljudi, ki delajo v nevladnih organizacijah, včasih večja, saj si moramo zagotoviti sredstva, s katerimi lahko ohranjamo svoja delovna mesta, hkrati pa še naprej pozitivno vplivamo na našo skupnost.

Katere so po vašem mnenju glavne značilnosti ljudi, ki so se odločili za delo v nevladnih organizacijah oziroma v organizacijah, ki so vključene v Erasmus+ projekte, in sodelujejo predvsem z mladimi? Vemo, da zaposleni običajno delajo veliko več, kot so plačani, in, da se veliko organizacij zanaša na svoje prostovoljce, ki pomagajo in delajo brezplačno. Kako motivirate osebje in prostovoljce, da ostajajo v vaši organizaciji?

Osebe, ki delajo v nevladni organizaciji, vsekakor znajo delati z ljudmi, in sicer s pomočjo svoje visoke čustvene inteligence, odličnih mehkih veščin, ter s sposobnostjo ustvarjanja varnega in prijetnega delovnega okolja. Glede tega, kako motiviram svoje osebje in prostovoljce, pa menim, da je pomembno, da vsak izmed njih razume glavni cilj in vrednote nevladne organizacije in se z njimi poenoti. Običajno vsakega vključim v linijsko strukturo procesa odločanja, tako da dojamejo, da tukaj nismo jaz in oni, ampak “mi”, zato se tudi moramo osredotočiti na cilj in ne na dobiček. Mladinski delavci morajo čutiti, da lahko pomagajo in vplivajo na skupnosti, zato je pomembno, da z lokalnimi dejavnostmi vzpostavimo neposreden stik. Poleg tega je ustvarjanje “družinskega” okolja v naši nevladni organizaciji prednostna naloga, tako da je vsak pomemben pri svoji določeni vlogi/nalogi.

Dejstvo je, da ima vsako delovno mesto svoje pozitivne in negativne strani. Na primer, vi, vaše osebje (moderatorji, trenerji, ljudje, ki se ukvarjajo z logistiko, itd.) in prostovoljci veliko potujete, kar je samo po sebi lahko stresno. Katere so dobre in katere slabe strani dela v nevladni organizaciji, ki izvaja Erasmus+ projekte?

Pozitivne strani so pozitiven vpliv na mlade; možnost potovanj; delo z ljudmi, ki imajo enako miselnost kot ti; ustvarjanje mladinskih politik, ki neposredno vplivajo na evropsko generacijo mladih; ponujanje priložnosti vsem mladim, zlasti tistim z manj možnostmi. Slabe strani so pomanjkanje stabilnosti (lovljenje skrajnih rokov); veliko potovanj; stresno okolje; veliko ljudi (osebje) vidi to delo kot prehod med univerzo/študijem in »pravim« trgom dela, zato kot vodja projektov nenehno iščem mladinske delavce.

Kot smo že omenili, vi in vaše osebje (tudi prostovoljci) delate z mladimi iz različnih držav, kar je lahko tudi stresno. Še posebej, če obstaja več ovir, kot so jezik, kultura, narodnost, karakterji ljudi, trenja med udeleženci… Kako se vi in vaše osebje spoprijemate s pomanjkanjem zasebnega življenja, saj preživljate veliko časa stran od družine in bližnjih? Kako se vaši sodelavci in prostovoljci spopadajo s stresom? Ali skrbite za dobro počutje ljudi, zaposlenih, prostovoljcev in udeležencev v organizaciji, in če da, kako?

Odlični odnosi in sodelovanje s prijatelji nam omogočajo, da smo bolj sproščeni in skupaj premagamo vse izzive. Izvajamo številne dejavnosti, s katerimi krepimo skupinski duh, vedno pa tudi podarimo rojstnodnevna darila članom ekipe. Pomembne se mi prav tako zdijo malenkosti, zaradi katerih je ljudem všeč to, kar počnejo (dostop do ustreznih orodij za opravljanje dela, kot so monitorji, pripomočki in druga oprema, pa tudi sadje in vodo). Poleg tega imamo vsaj enkrat na teden kosilo z ekipo za krepitev osebnih odnosov in ekipnega duha.

Ali imate kakšen podporni mehanizem, ki ga lahko ljudje v vaši organizaciji uporabljajo, ali pa osebo, na katero se lahko obrnejo, kadar sta delovni pritisk in stres povišana, osebje pa se ne more več spopadati s pritiskom? Ali imate v svoji nevladni organizaciji redne sestanke, seje, razprave o vprašanjih, negativnih čustvih, težavah, stresu itd., ki bi jih kdo lahko imel ali jih ima?

Izvedli smo metodologijo dela v manjših interaktivnih ciklih, ki nam omogoča ustrezno prilagajanje našega dela in miselnost povratnih informacij. Pri tej metodologiji sta čas in prostor namenjena tako ljudem, da lahko dajo prosto pot svojim čustvom, kot razumevanju, kako lahko prilagodimo svoj delovni proces, da bo bolje naklonjen cilju naše ekipe. Nekateri ljudje mi služijo kot desna roka, saj jim lahko popolnoma zaupam. Delo je stresno v smislu, da vključuje veliko vzponov in padcev v vseh delovnih procesih. Med seboj pa se vedno podpiramo in preživljamo skupaj tako slabe kot tudi dobre in manj stresne trenutke, ter poskušamo načrtovati pomembne momente v času manj stresnih obdobij in jih ohranjamo v mislih kot tiste, ki bodo podpirali slabše trenutke.

Kako se pa vi osebno spopadate s stresom, povezanim z delom?

Srečen sem lahko, da imam podporo družine, posvojil pa sem tudi hišnega ljubljenčka, kar mi resnično pomaga pri soočanju s stresom pri delu. Prav tako imam še veliko hobijev (Formula 1, lego, kuhanje, druženje s prijatelji). Poleg tega mi delovna postaja, dobro opremljena z ustreznimi pripomočki, pomaga, da svoje delo opravljam z večjim veseljem.

Zapisala: Ester Snedec

Prispevek Izzive v organizaciji premagujemo skupaj! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku, ki se ga je v živo prek spleta udeležilo več kot 200 ljudi, posnetek pa si je ogledalo še najmanj dvakrat toliko ljudi (številka še vedno narašča), sta obe novomeški organizaciji predstavili sam projekt, njegove dosedanje rezultate in vse, kar bosta skupaj z evropskimi partnerji ustvarili do konca projekta. Zainteresirane sta pozvali, da se udeležijo brezplačnega pilotnega usposabljanja za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu, ki se bo začelo oktobra letos.

Dobre prakse so predstavili Siniša Dagary, lastnik ekosistema Sacret Life, predavateljica Zinka Kosec in direktor računovodskega in svetovalnega podjetja Fin Servis iz Ljubljane Tone Dolenšek. Spregovorili so o tem, zakaj je zanje tako zelo pomembno, da imajo v svojih podjetjih zaposlene, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, ter o posledicah, ki jih prinaša skrb za dobro počutje med zaposlenimi.

Dagary je govoril tudi o tem, kakšne posledice je prinesla nova zdravstveno-ekonomska kriza in na kakšen način se s posledicami spopadajo zaposleni v podjetjih, posebno tisti, ki so delali oziroma delajo od doma. Povečan stres, kaotičen delovnik, kakšen vpliv ima upad prihodkov zaradi covida na zaposlene v podjetjih.

Tudi podjetniki lahko pregorijo

Še posebej se je stres nakopičil pri tistih, ki so zaradi covida tudi obležali v postelji. Kot je povedal naš sogovornik, ki je tudi sam obležal za slab mesec: »Kadar smo v stresu, v zavestnem ali podzavestnem stresu, definitivno to ne vpliva kreativno in efektivno na ljudi, ki so zaposleni na svojem delovnem mestu.« To pa pripelje do naslednje točke: »Veliko menedžerjev, šefov želi nekaj v podjetju premakniti. Več je treba delati, morebiti morajo tudi sami prevzeti vlogo svojih podrejenih, ker je ta ostal doma, delo pa mora biti opravljeno. Zato se zgodi naslednje: Vedno več dela, rezultati so morebiti tudi slabši, manjši. Tudi podjetniki lahko pregorimo. Mislim, da se je to zgodilo vsakomur od nas. Ni bilo lahko, način dela se je (zaradi covida, op. a.) spremenil. Tehnologija je opravila svoje in samo hitreje se bodo stvari odvijale v prihodnosti.«

Podjetja se bodo temu morala prilagoditi in poskrbeti za svoje zaposlene, da bodo lahko v prihodnosti podjetja preživela, saj so se zaposleni marsičesa odvadili medtem ko so bili doma. Navzven so sicer enaki, a zaradi razmer, ki so jih v zadnjem letu doživeli, so drugačni, razmišljajo in čutijo drugače. To pa je tudi eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj je potrebno, da menedžerji pridobijo kompetence, s katerimi bodo lahko pomagali zaposlenim do dobrega počutja na delovnem mestu, zmanjševanja stresnih situacij in negativne energije, ki se zaradi nestabilnih razmer kopiči v vsakem izmed zaposlenih v vseh gospodarskih panogah.

Pomemben je že izbor kadra

V Fin Servisu, ki je na trgu že več kot 25 let, že od vsega začetka gojijo določene vrednote, za katere menijo, da so pomembne pri opravljanju njihovega dela in zadovoljevanja pričakovanj njihovih dolgoletnih strank. Kot je povedal direktor podjetja Tone Dolenšek, že pri izboru kadra poskušajo najti tak kader, ki ima podobne vrednote, kot jih imajo v podjetju.

»To se nam zdi pomembno zato, da kasneje ne izgubljamo energije in resursov s tem, da bi poskušali ljudi spreminjati in jim privzgajati nove vrednote. To očitno uspešno počnemo, saj v 25 letih praktično nimamo fluktuacije, da so z nami vsi sodelavci, ki so začeli pri nas delati. Imamo neko vero v mlade ljudi. Verjamemo, ko dobimo mladega človeka, ki je poln želja po znanju, po novih izzivih, da mu mi pomagamo pri tem, da ga oblikujemo. On pa seveda to potem na nek način vrača s svojim dobrim delom.«

Kot je še povedal Dolenšek, je zanje zelo pomembno, da njihovim strankam zaposleni prenašajo dobro energijo, da imajo nasmeh na obrazu, ko so v kontaktu s strankami. »Zato je zelo pomembno, kako se moji sodelavci počutijo, da delajo v kolektivu, ki ima neko dobro energijo, ki ima pozitiven vibe, zato da to lahko prenašajo na stranke.« Podjetje ima zelo uspešne ukrepe, da dosegajo dobro klimo v podjetju: od organizacije prostora, pogojev za zdravo življenje – zdrava prehrana, gibljiv delovni čas … »Kup majhnih stvari je, s katerimi poskrbimo, da je življenje v podjetju čim bolj prijetno, zato ker preživimo v podjetju večino časa, večino dneva in je pomembno, da se dobro počutimo.« Gospod Dolenšek je v intervjuju izpostavil, zakaj je pomembno, da bi morali v podjetjih skrbeti za dobro počutje zaposlenih: »

Dobro počutje zaposlenih je največji vložek v dobre rezultate podjetja. Ne gre gledati na vsak vloženi evro, saj se ta vrne najmanj trikratno.«

Tone Dolenšek

Kovčinja Tatjana Dragovič je spregovorila o dobrem počutju na delovnem mestu, o kovčingu, njegovem pomenu, na kakšen način vplivajo delovne razmere na dobro počutje. »Pomembno je, da sami prispevamo k dobremu počutju na delovnem mestu in ne le to, da drugi poskrbijo za to, da se bomo dobro počutili,« je zaključila in dodala: »Če ste se odločili, da ne boste tiho, potem spregovorite o tem  s svojimi nadrejenimi, kaj duši vaše dobro počutje na delovnem mestu.«

Pripravila: Ester Snedec

Prispevek Za dobro počutje na delovnem mestu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Če bi bil rad pravi Slovenec, potem moraš na Triglav!« je rekla ona in on je izziv sprejel!  Tako se glasi napovednik šestega Vamo tamo posnetka, danes objavljenega na istoimenskem Youtube kanalu.

In kdo sta Klara in Miroslav? Sta avtorja duhovitega dolenjskega vloga, ki skozi medsebojne izzive dokazujeta, da je večkulturnost zabavna in dobrodošla. Klara Golič prihaja z Uršnih sel in je, kot pravi, »Dolenjka od nekdaj«, medtem ko se je Miroslav Strniša iz rojstne srbske Sremske Mitrovice v dolenjsko prestolnico preselil pred dobrima dvema letoma. Zdaj sta oba Novomeščana, nujni poti pa sta se prvič križali na DRPD Novo mesto.
DRPD tudi z vrsto projektov in programov skrbi za integracijo priseljencev, strpnost, medkulturno sožitje in bolj vključujočo družbo za vse. Kako tovrstno poslanstvo približati tudi mladim, ki večino informacij dobijo na spletu? »Žal je na internetu tudi veliko nestrpnosti in lažnih novic, mladi pa radi spremljajo avtorje različnih  vlogov ali vplivneže. Zato smo si zamislili dolenjski vlog pozitivnih sporočil in medkulturne zabave. Tik ob izteku lanskega leta je nastal Vamo tamo, posnetki pa si sledijo vsakih 14 dni. Prvi odzivi so nas več kot presenetili,« je povedala soavtorica Mirjana Martinovič iz DRPD.

Največja uspešnica – čevapčiči

Že prvi izziv Klare in Miroslava, ko sta morala zapeti nekaj slovenskih in srbskih popevk, si je ogledalo okoli 1.500 ljudi, številke pa le še rastejo. V naslednjih vlogih je morala Klara poskusiti in prepoznati več vrst čevapčičev, igrala sta otroško igro ‘Ime, predmet, mesto …’, a zamenjala materna jezika, se šemila ob pustu itd.

»Skratka, pred Triglavom se je Klara Miroslavu ‘maščevala’ za čevapčiče in je moral prepoznati pet vrst štrukljev, pri čemer je prvič okusil pehtran. Njegovo navdušenje nad to slovensko kulinarično specialiteto si je do sedaj ogledalo že več kot 5.500 ljudi,« je zadovoljna Martinovičeva, ki poudarja, da Vamo tamo ni zgolj za mlade, ampak si prizadevajo, da ga mladi tudi soustvarjajo. Sodelujejo s študenti medijske smeri Višje Ekonomske šole Novo mesto, njihova vrata pa so odprta tudi za ostale, ki jih zanima snemanje, režija, montaža in soustvarjanje video posnetkov.

Vamo tamo ekipa gledalce in gledalke vabi, da se naročijo na spremljaje njihovih posnetkov in jim med komentarji predlagajo nove izzive za Klaro in Miroslava, sicer pa imajo v načrtih še učenje ljudskih plesov, intervjuje z zanimivimi Novomeščani iz različnih kultur ipd.

Youtube kanal Vamo tamo DRPD ustvarja ob podpori Mestne občine Novo mesto, Urada za mladino in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na Vamo tamo se lahko naročite TU.

Prispevek Vamo tamo, Youtube kanal medkulturne zabave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na srečanju so se partnerji pogovarjali o nadaljnjih korakih pri izvajanju projekta in rezultatih, ki so jih pridobili z raziskavami in fokusnimi skupinami glede smernic za socialne delavce, mladinske delavce in vse ostale, ki sodelujejo pri izvajanju prostovoljskih projektov. Organizacije so zbrale tudi vprašalnike in ostale vire, ki so lahko v pomoč delavcem v prostovoljskih projektih in dejavnostih pri izbiri prostovoljcev, ocenjevanju, usposabljanju in mentorstvu.

Do konca januarja bodo izdali dve e-knjigi, zbirko smernic glede doseganja kakovosti pri vodenju prostovoljskih projektov in komplet orodij z viri za upravljanje prostovoljskih programov, ki bosta brezplačno dostopni na spletni strani projekta.

Partnerji bodo ustvarili tudi zbirko infografik, ki je namenjena spodbujanju koristnosti prostovoljstva pri osebah z manj priložnostmi, s posebnim poudarkom na invalidih, priseljencih, osebah, ki niso vključene v izobraževanje, niti niso na usposabljanju oziroma niso zaposlene in vseh brezposelnih, ki se soočajo z ekonomskimi ali geografskimi ovirami.

Partnerji so na koncu spregovorili tudi o trenutni situaciji in izrazili željo, da se pred koncem projekta, ta se bo zaključil konec septembra letos, vsaj enkrat srečajo v živo. Naslednje srečanje bo konec aprila, ali bo to v Turčiji ali pa spet prek spleta, bomo pa še videli. Zaključno srečanje v začetku septembra bodo gostili španski partnerji, Asociacion Deses-3 iz Medine del Campo.

• Posnetke zadnjega srečanja najdete na https://flic.kr/s/aHsmTE9xnF
• Dogajanje v projektu lahko spremljate tudi na https://www.facebook.com/YesVolunteering
• Videoposnetke, v katerih prostovoljci, mentorji in vodje projektov razlagajo o svojih izkušnjah, težavah in prednostnih prostovoljstva, pa si lahko ogledate na: https://bit.ly/2V6IxcX.

Prispevek Izmenjava dobrih praks na področju socialnega vključevanja ljudi z manj priložnostmi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.