V kakšnem svetu bomo živeli leta 2022? Čemu je vredno slediti in na kaj je treba vplivati? Ko sem se pogovarjal s prijatelji, ki delajo v organizacijah civilne družbe na različnih celinah, sem opazil, kako zelo podobno razmišljajo o najpomembnejših trendih v tem trenutku.

1. Eksplozija neenakosti

Rilli Lappalainen. Foto: CONCORD

S pandemijo koronavirusa se je neenakost eksponentno povečala. Samo v času pandemije smo s cilji trajnostnega razvoja nazadovali za več kot 20 let. Hkrati je koronavirus obogatil milijonarje in jih spremenil v milijarderje. Celo v številnih bogatih državah se je srednji razred približal meji revščine. Šibek zdravstveni sistem in pomanjkanje cepiv proti koronavirusu prizadeneta predvsem najranljivejše. Povečal se je tudi občutek neenakosti. Po besedah mojega senegalskega prijatelja: “Koronavirus se nam kaže kot evropska bolezen, ki sem prihaja z letalom, mi pa nimamo enakih možnosti, da bi se pred njim zaščitili, kot jih imate vi. Hkrati pa imajo ljudje veliko drugih vsakodnevnih skrbi, ki jih morajo reševati, na primer, kako priti do hrane in dela.” Zato mnogi kljub koronavirusu še naprej obupano poskušajo različne načine, da bi se premaknili proti Evropi.

2. Geogospodarstvo postaja vse pomembnejše

V zadnjih letih se je težišče geopolitike vse bolj preusmerilo na geoekonomijo, v kateri se poleg varnostnopolitičnih napetosti in deloma mimo njih stopnjuje boj za gospodarske koristi. Spodbujanje konkurenčnosti podjetij in držav članic ter skupnega dobrega bi zahtevalo razvoj večstranskih pravil, hkrati pa je trgovinska politika igrišče, ki se je spremenilo v tekmo za to, komu bo uspelo izpogajati najboljše dvostranske ali regionalne trgovinske sporazume in kdo bo določal mednarodne trgovinske standarde. Številne države z nizkimi dohodki so v dolžniškem primežu Kitajske. Zadolženost Pakistana in Šrilanke, na primer do Kitajske je tako visoka, da ju Kitajska praktično v celoti nadzoruje. Enako se dogaja v Zahodni Afriki, kjer je Francija preprečila ukinitev zahodnoafriškega franka (CFA), da bi zaščitila svoje interese. Francoska podjetja nadzorujejo nekaj avtocest na tem območju s cestninami. Verige supermarketov Auchan izrivajo lokalne trgovine, gorivo, elektrika in nafta pa so prav tako v rokah Francozov.

3. Geopolitika: povečane varnostne grožnje

Še pred nekaj leti so se velike vojne in grožnje varnostni politiki na svetovni ravni zmanjšale. Zdaj je drugače. Konflikti znotraj držav so se močno povečali. Nedavni primer je skoraj popoln propad Afganistana zaradi notranjih in zunanjih razlogov. Po vsem svetu prihaja na oblast vse več samodržcev. Dolgotrajna vojna v Siriji je zamajala ravnovesje v celotni regiji, politična nestabilnost v okoliških državah pa bi lahko skupaj z gospodarsko krizo znova privedla do velikih konfliktov. Rusko izzivanje Zahoda ne vpliva le na Evropo, temveč tudi na Azijo. Razmere v Kazahstanu in njenih sosedah vznemirjajo celotno Azijo.

4. Erozija demokracije

Vsakodnevne izkušnje državljanov z naraščajočimi cenami, brezposelnostjo, korupcijo in monopoli ženejo ljudi na ulice na vseh celinah. Celo v državah OECD le 51 % državljanov zaupa svojim vladam. Ko se vladajoči na klic ljudi na pomoč odzovejo z nasiljem, se družba ne more razvijati ali delovati tako, kot bi morala v duhu demokracije. Pod pretvezo omejitev zaradi koronavirusa so bile pravice državljanov omejene v rekordnem številu. Ko običajne demonstracije ne morejo več prinesti sprememb, lahko razmere pripeljejo celo do tega, da se je zgodilo v Mjanmaru: številni delavci nevladnih organizacij so se pridružili gverilskim silam, ki nasprotujejo vojski, in se namesto svojega nekdanjega mirovniškega dela oprijeli orožja.

5. Inkluzivnost in lokalizacija

Gibanje Black Lives Matter je doseglo to, kar so nevladne organizacije že dolgo poskušale. Resnična možnost biti slišan in odločati o zadevah, ki se te tičejo, je eno najpomembnejših načel spoštovanja in uresničevanja demokracije in človekovih pravic. Gibanje BLM pa je okrepilo tudi civilna gibanja na južni polobli in izzvalo organizacije, da se vprašajo, zakaj na primer pri razvojnem sodelovanju o porabi denarja še naprej odločajo severne organizacije. Tako imenovana zahteva po lokalizaciji (pressure on localisation) je zdaj prišla na ušesa tudi financerjem. Ameriška razvojna agencija USDA je na primer že spremenila svoje prakse financiranja. Kako bo to oblikovalo vlogo organizacij na severni polobli? Kako partnerji gledajo na spremembe nekdanjih vlog?

6. Zaradi digitalne vrzeli je v zaostanku skoraj polovica ljudi na svetu

Tehnologija vpliva na življenje vseh, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, in ne glede na to, ali imamo dostop do nje ali ne. Štirje od desetih ljudi še vedno nimajo dostopa do interneta, čeprav spletne dejavnosti vplivajo tudi nanje. Algoritmi se vedno opirajo na določeno vrednostno podlago, ki vpliva na novice, ki jih beremo in sprejemamo. Ko je koronavirus zaprl šole po vsem svetu, je samo iz osnovnošolskega izobraževanja izpadlo 1,6 milijarde otrok. Brez znanja in spretnosti je težko napredovati v svetu, graditi boljšo prihodnost in vplivati tudi na digitalni svet.

7. Zlobne probleme je treba reševati skupaj

Pandemije ali podnebne spremembe se ne ustavijo na državnih mejah. Prizadene vse več nas, zato je za reševanje zlobnih problemov potrebno mednarodno sodelovanje med različnimi akterji, da bi jih lahko tudi izvajali. Za izvajanje so potrebni mednarodni sporazumi, nacionalna zakonodaja, naložbe in mnogo rok. Vendar imajo vsi akterji omejeno moč, zato bi bilo pomembno razmisliti, na kateri ravni je v procesu odločanja najbolje odločati o nečem. Svet se seli v mesta, zato je njihova vloga osrednjega pomena. Pri številnih vprašanjih, kot sta gradnja infrastrukture in zagotavljanje storitev, imajo mesta veliko večjo vlogo kot države. Poleg nordijskih mest je med desetimi mesti, ki so v svetu najbolje upoštevala trajnostni razvoj, Cape Town v Južnoafriški republiki. Med kriteriji so poudarjene različne okoljske rešitve, kot so javni promet, zelene površine in dostop do vode.

8. Povečanje števila akutnih izrednih razmer

Zaradi katastrofalnih razmer v Afganistanu je bil objavljen največji poziv za pomoč v zgodovini ZN: do 5 milijard dolarjev. Razmere v Afganistanu so dober odraz tega, kako se danes potreba po pomoči vse bolj prepleta s humanitarno pomočjo, vzpostavljanjem miru in dolgoročnim razvojem. Podnebne spremembe bodo še povečale število vzrokov za krize. Prošnje za pomoč so naslovljene na bogate države, v katerih politični trendi kažejo k zmanjšanju razvojno pomoč ali njenem usmerjanju v komercialne namene. Vojaška sredstva se povečujejo po vsem svetu. V zadnjih desetih letih se je število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč in živijo v nestabilnih državah, nenehno povečevalo.

Potrebna sta dialog in kritično razmišljanje

Čeprav je svet poln izzivov in kriz, obstajajo tudi dobre stvari. Pomen okolja in narave se je pojavil na nov način. Zaradi koronavirusa je lokalnost v naših izkušnjah postala bolj izrazita. Marsikje se je povečalo spoštovanje do lokalne proizvodnje, okolja in sosedov, medtem ko je zavedanje o nepravičnostih v družbi postalo bolj očitno kot prej. Smer, v katero so se odvijale razmere v svetu, se odraža v načinu, kako se družbe odzivajo na zunanje ali notranje pritiske in kako si upajo o njih razpravljati. Z družbenimi mediji je vsak od nas postal posrednik podatkov. Ko je na voljo celo preveč informacij, smo nenehno utrujeni od preverjanja resničnosti informacij in lastnega razmišljanja. Kritično razmišljanje, razmislek z različnimi perspektivami, konstruktiven dialog in na splošno pogovor z ljudmi, ki mislijo drugače, je nekaj, čemur bi morali vsi nameniti svoj čas – predvsem pa si upati to storiti.

Prispevek Rilli Lappalainen o devetih trendih leta 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razstavo pa si je mogoče ogledati tudi na spletu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Karitas pripravil razstavo o ciljih trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med njimi je tudi Slovenska karitas, ki je izvedla projekt S  cilji trajnostnega razvoja do pravičnosti v svetu

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Slovenska karitas: S cilji trajnostnega razvoja do pravičnosti v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije.

Več o globalnih ciljihna spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Ne spreglejte tudi videa za sklop mir.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o ljudeh in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Princip “ne pustimo nikogar ob strani” želi identificirati ne le, koga puščamo ob strani, temveč tudi na kakšne načine ljudje izkušajo marginalizacijo in izključevanje. Analize po različnih državah kažejo, da so med namanj privilegiranimi ženske in deklice, ki se soočajo z učinki diskriminacije po spolu in z drugimi vrstami diskriminacije naenkrat. Faktorji, ki prispevajo k deprivilegiranosti žensk in deklic ne delujejo izolirano. Razlike, poezane z bogastvom, lokacijo ali etnično identiteto, denimo, skupaj povzročajo globoko deprivacijo na področjih vrste ciljev trajnostnega razvoja (CTR-jev) – od dostopa do izobraževanja in zdravstvene oskrbe, do čiste vode in dostojnega dela.

Nekaj poudarkov:

CTR 1, odprava revščine: več žensk kot moških živi v revščini, posebej na vrhuncu njihove rodne dobe. Ženske in deklice po celem svetu imajo 4 % več možnosti, da bodo živele v ekstremni revščini kot moški, v starostni skupini 25-34 let pa je ta možnost večja za kar 25 odstotkov.

CTR 3, zdravje in dobro počutje: dostop do profesionalne pomoči pri porodu je tesno povezan z bogastvom in bivanjem v urbanih okoljih. Leta 2017 je 300.000 žensk umrlo zaradi posledic zapletov med nosečnostjo ali pri porodu. V najmanj razvitih državah je v letu 2018 le 61 % porodov spremljalo usposobljeno zdravstveno osebje.

CTR 7, cenovno dostopna in čista energija: leta 2017 po ocenah 3 milijoni ljudi po svetu niso imeli čiste energije in tehnologije za kuhanje. Po podatkih iz 13 držav Podsaharske Afrike deklice v gospodinjstvih, ki za kuhanje uporabljajo trda goriva, porabijo 18 ur na teden za nabiranje goriva, medtem ko porabijo v gospodinjstvih, ki uporabljajo čista goriva 5 ur na teden.

Poročilo v angleščini lahko v celoti prenesete tukaj.

Prispevek Napredek na področju ciljev trajnostnega razvoja skozi perspektivo spola je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Better Aid Scorecards razvrščajo 20 največjih bilateralnih donatoric iz OECD DAC ter evropske institucije, na podlagi tega koliko in kako dobro porabljajo razvojno pomoč v boju proti ekstremni revščini. Donatorice so vrednoteni in primerjani v treh kategorijah: količina pomoč, usmerjenost pomoči (k ljudem in krajem, ki pomoč najbolj potrebujejo) in kvaliteta pomoči. Individualni točkovalniki za 8 največjih donatoric kažejo podroben pregled njihove izvedbe.

Več o izsledkih, metodologiji in podatkih na spletni strani.

Ključne ugotovitve:

• Če bi vse vlade dosegle cilj porabe 0.7% nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč, bi se pomoč povečala za 196 milijard dolarjev – 228% povečanje v 2018.
• Samo 36 % globalne razvojne pomoči je “za spol občutljive”, kljub temu, da je neenakost spolov ena izmed glavnih ovir za preseganje ekstremne revščine.
• Večina donatoric daje manj kot tretjino pomoči, ki jo daje, najrevnejšim državam. Leta 2017 so najmanj razvite države prejele 43 milijard ameriških dolarjev (29 %) vse DAC pomoči.
• Samo v letu 2017 vsaj 17.7 milijard dolarjev URP nikoli ni zapustilo držav donatoric – to je 4 milijarde dolarjev več, kot je celotna pomoč, ki je bila investirana v 10 najrevnejših držav na svetu (13.5 milijard dolarjev).
• Donatorice ne zagotavljajo dovolj viskoih ravni kvalitete pomoči, nizke pa so tudi ravni transparentnosti.
• Donatorice se en osredotočajo dovolj na človeški kapital, tako da bi investirale v ključna področja kot so izobraževanje, socialno varstvo in zdravje, saj gre skupno za ta področja le 32 % njihove pomoči.

Po skoraj tretjini obdobja CTR je jasno, da akcije po svetu ne dosegajo ambicij, ki so jih postavili cilji in, da mnogi ljudje ostajajo ob strani. ONE upa, da bo to orodje izpostavilo potrebo po nujnem ukrepanju.

Prispevek ONE pripravil točkovalnike o doseganju CTR je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

OECD je razvila “SDG Financing Lab” za analizo donatorskih prispevkov k ciljem trajnostnega razvoja (CTR-jem) ter da bi povečala transparentnost in izboljšala učinek pomoči. Orodje rangira donatorje glede na količino pomoči za vsak cilj in uporabniki lahko uporabljajo spletno stran za primerjavo financiranja različnih CTR-jev. Največji del pomoči je namenjen CTR 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), CTR 8 (dostojno delo), CTR 2 (odprava lakote), CTR 7 (čista energija) in CTR 10 (zmanjšanje neenakosti). Najmanj pomoči prejmeta CTR 14 (življenje pod vodo) in CTR 15 (življenje na kopnem).

OECD je zagnala interaktivno spletno stran za informiranje voditeljev_ic politik in odločevalcev glede virov za doseganje Agende 2030 za trjanostni razvoj. Spletna stran je bila razvita kot neposreden odgovor na globalno poročilo OECD, ki kliče k izboljšanju kazalnikov in analizi količine in usmrejanja finančnih tokov k CTR-jem. Visoko srečanje DAC leta 2017, z naslovom “A New DAC: Innovation for the 2030 Agenda,” je pozvalo k razvijanju inovativnih orodij in pospeševanju odgovorov na razvojno sodelovanje.

Uporabniki_ce lahko na spletni strani najdejo različne podatke, kot že omenjeno, denimo, kateri CTR so pri donatorjih “bolj priljubljeni”, in kateri najmanj.

Ugotovijo lahko tudi, kako so se donatorski prispevki spreminjali skozi čas. Za CTR 10 so tako donatorji prispevali 8,951.20 milijonov ameriških dolarjev v letu 2012, v letu 2014 se je ta številka povečala na 13,835.09 milijonov, leta 2015 na 21.276.07 millijonov in leta 2016 na 25,754.45 milijonov. Nato se je donatorsko financiranje leta 2017 malce spustilo na 25,605.90 milijonov ameriših dolarjev. Drugi CTR-ji so imeli skozi čas stabilnejše financiranje.

Prav tako lahko na spletni strani najdemo podatke o tem, kateri so največji donatorji za posamezen cilj ali državo in še mnogo več.

Več informacij najdete tukaj.

Spletna stran SDG Financing lab

Prispevek OECD pripravila orodje za analizo financiranja CTR je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pismo predsedniku Šarcu v luči izvorne države bodočega komisarja EU za krizno upravljanje oz. za humanitarno pomoč in civilno zaščito (DG ECHO) izpostavlja pričakovanje, da bo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči jasno predstavila izpolnjevanje mednarodno zadanih zavez. Predsedniku Šarcu zato predlagajo, da na srečanju na Vrhu izpostavi štiri točke:

• da bo Slovenija do leta 2030 izpolnila svojo zavezo in za uradno razvojno pomoč namenila 0,33 % bruto narodnega dohodka (sedaj 0,16 %)
• da bo Slovenija okrepila dejavnosti za zagotavljanje skladnosti politik za (trajnostni) razvoj,
• da bo Slovenija institucionalno okrepila upravljavske strukture na ravni Vlade,
• da bo Slovenija okrepila posvetovalne mehanizme povezovanja, sodelovanja in usklajevanja za izvajanje Agende 2030.

Prispevek Premierju na pot – za pospešeno izvajanje Agende 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po posvetu bo še odprt sestanek Koalicije 2030.

Vabilo na dogodek

Za več informacij se obrnite na albin.keuc@sloga-platform.org ali 041 749 468.

Prispevek Stopimo skupaj! Posvet ob Svetovnem vrhu za pospešitev izvajanja Agende 2030 za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Teden se bo začel v petek, 20. septembra z globalnim podnebni štrajkom” …

V Sloveniji se lahko pridružite Mladim za podnebno pravičnost na podnebnemu štrajku, ki je namenjen vsem generacijam, v petek, 27. septembra, ob 11.55 v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Brežicah, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu …)

“Smo na ključni točki preloma – 24. in 25. septembra se bodo voditelji_ce držav ponodno srečali_e na vrhu CTR za pregled napredka in zahtevamo, da zastavijo veliko bolj ambiciozne načrte za praktične akcije. Ta trenutek ima potencial začeti neustavljiv zagon za večjo odgovornost in povečanje ambicije ter akcijo za naslednjih 10 let. Od njih moramo pričakovati odgovornost.

Z namenom, da bi se premaknile naproti pravičnemu, mirnemu in trajnostnemu svetu do 2030, podpiramo vzhajajoča gibanja, kot tista, ki jih vodijo ženske in mladi ljudje. Zahtevamo naše pravice do glasu, miru, podnebne in okoljske pravičnosti.”

Toolkit v angleščini najdete tukaj: SDGWE Toolkit September 2019 mobilisation

Prispevek Globalni teden akcije – ideje za organizacijo akcij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če želite s svojimi dogodki sodelovati v tednu globalne akcije, jih lahko prijavite tukaj. Prijavljene akcije bodo objavljene na zemljevidu akcij. Za priprave je na voljo Toolkit za akcije. Hashtag globalnega tedna akcije je #StandTogetherNow

Več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Prispevek Sodelujte v globalnem tednu akcije za trajnostni razvoj! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnji HLPF prinaša veliko pomembnih poročil in zanimivih uradnih in spremljevalnih dogodkov. Letos bo EU poročala tudi o implementaciji Agende 2030 v Evropi in onkraj nje. Dela Foruma, ki je namenjen civilnodružbenim organizacijam, se udeležuje tudi predsednik Sveta platforme SLOGA Robert Križanič.

Na HLPF bo svoj spremljevalni dogodek 18. julija 2019 izvedel tudi Bridge 47, ki bo skupaj s finsko vlado pripravil panel z naslovom “Global Citizenship Education – Why is it Important? Insights and Cross-Cutting Practices.” in je namenjen temu, da delegatom predstavijo pomen globalnega učenja za doseganje ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Spodbujan bo aktivni dialog o integraciji globalnega učanja kot temeljnega dela formalnega in neformalnega izobraževanja ter politik. Govorca bosta finski minister za izobraževanje in direktor APCEIU.

 Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 15 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Prispevek O trajnostnem razvoju v New Yorku na političnem forumu ZN na visoki ravni HLPF je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.