“Temeljni cilji natečaja so prispevati k ustvarjalnemu soočenju z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in svetu, ter krepitev medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti. S pridobivanjem novih znanj in vedenj ter spodbujanjem kritičnega odnosa do dogajanj v ožjem in širšem okolju si želimo v okviru natečaja prispevati k razvijanju ustvarjalnosti, zmožnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in presojanja mladih. Poleg tega je cilj natečaja tudi spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju. Letos smo poleg tega po nekaj letih zopet oživili tudi internetni natečaj.

Poleg vsebinskega učenja in ustvarjanja natečaj prispeva tudi k uresničevanju ciljev izobraževanja. Zakonske podlage nas namreč vodijo, da je treba vzgajati in izobraževati v skladu s trajnostnim razvojem in širiti zavest odgovornosti za naravno okolje. Dejavno vključevanje v demokratično družbo vključuje odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi in kultur ter naravnega in družbenega okolja.”

Publikacijo v celoti lahko prenesete tukaj.

Nateča Evropa v špli 2019/2020 poteka v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve RS, koordinira pa SLOGA, slovenska platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Vsebina gradiv ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Publikacija Evropa v šoli 2019/2020 na temo podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od konca prejšnjega leta je v EU potekalo več posvetovanj, že januarja smo dobili Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu, maja predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo, z junijem pa začne veljati tudi novi odpadkovni paket krožnega gospodarstva. S paketom prenovljenih direktiv smo dobili višje cilje recikliranja in zvišanje je bilo najbolj očitno ravno pri plastični embalaži, saj se je ta podvojil — 50 % do 2025 in še 5 % več čez pet let. Seveda prinaša še cel kup drugih izboljšav in standardizacij na področju ravnanja z odpadki, na žalost pa nima ciljev priprave na ponovno uporabo.

Ekologi brez meja pojasnjujejo, kaj prinaša predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo.

Države članice bodo morale do:

2021

• Prepovedati prodajo plastičnih slamic, plastenk, pribora ter palčk za ušesa, pijače in balone; v kolikor so za enkratno uporabo.
• Oznake na izdelkih o okoljski škodi vlažilnih robčkov, vložkov, tamponov in balonov.
• Informiranje in ozaveščanje javnosti o rabi plastike in alternativam izdelkom za enkratno uporabo pri različni embalaži za hrano in pijačo, kozarčkih, cigaretnih filterih, vlažilnih robčkih, balonih, lahkih plastičnih vrečkah, vložkih in tamponih.
• Uvedba podaljšane odgovornosti proizvajalca za taiste izdelke, z izjemo tistih za menstrualno nego.

2022

• Pokrovček plastenk mora biti pritrjen, da ne more odpasti.

2025

• 90% ločenega zbiranja za plastenke.
• Zmanjšanje uporabe plastičnih posod za hrano in kozarčkov.

Ker je to predlog, pomeni, da bo še precej usklajevanj in je lahko končni rezultat — predvidoma marca 2019 — lahko dosti manj ambiciozen oziroma se pojavi še kak ukrep. Nato imajo države čas do 2021, da prenesejo direktivo v svoj pravni red, isto leto, ko bodo morale že pokazati prve rezultate!

Zakaj ravno ti izdelki?

Enostavno, skupaj z ribiško opremo predstavljajo najpogostejše morske odpadke (70%) z evropskih plaž. Do 2030 lahko uvedba direktive prihrani za 223 miljard okoljske škode in ima za cilj prepoloviti količino teh morskih odpadkov! Ukrep tudi ni na škodo gospodarstva, saj je ocenjeno, da lahko ustvari 30,000 novih delovnih mest. Hkrati EU financira vedno več raziskav in razvoja za alternative ter eko-oblikovanje.

Prepoved prodaje je predvidena za izdelke, ki imajo dovolj in dostopne alternative, tako da se ni bati hudega prilagajanja. Za navdih je Komisija vzela obstoječe uspešne ukrepe različnih držav, da poenotijo in nadgradijo pristop ter ga razširijo na vse članice.

Kaj pa mikroplastika?

Mikroplastika v direktivi ni omenjena, bo pa naslovljena preko prenovljene evropske uredbe za kemikalije (REACH; najbrž še letos).

Prispevek Evropa pospešeno ukrepa proti plastičnemu onesnaževanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.