Medtem ko se svet trudi ubežati pandemiji covida-19 in njenim posledicam, se moramo iz lekcij zadnjih 18 mesecev naučiti, kako okrepiti demokracijo pri soočanju z bodočimi krizami. To pomeni prepoznavanje in razvoj dobrih praks upravljanja v izrednih razmerah – najsi gre za krizo javnega zdravja, okolja ali finančno krizo.

Treba je odpraviti hude globalne krivice, ki jih je kriza razkrila; od vseprisotne neenakosti spolov in neustreznih zdravstvenih sistemov do neenakega dostopa do cepiv, izobrazbe, interneta in spletnih storitev. Skupaj z velikim človeškim davkom, ki ga plačujejo najbolj prikrajšani, so te vztrajne zgodovinske neenakosti tudi same grožnja demokraciji.

Krepitev demokracije pomeni tudi sprejemanje pristne udeležbe pri odločanju, vključno z mirnimi protesti, kar omogoči ljudem in skupnostim možnost izražanja, pri čemer so bili slednji tradicionalno izključeni. Utišanje žensk, verskih in etničnih manjšin, avtohtonih skupnosti, invalidov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ovira ustvarjanje zdravih družb. Demokracija v odsotnosti državljanskega prostora preprosto ne more preživeti, kaj šele cveteti.

Nenazadnje, varovanje demokracije pomeni postopno opustitev pooblastil in zakonov v sili, ko se najhujša pandemija umiri. Nekatere države in institucije varnostnega sektorja se zanašajo na pooblastila za nujne primere, ker ti ponujajo bližnjice. Sčasoma lahko takšna pooblastila pronicajo v pravne okvire in postanejo trajna ter s tem spodkopljejo pravno državo in izničijo temeljne svoboščine in človekove pravice, ki so temelj demokracije.

Kot sem poudaril na vrhuncu pandemije covida-19, vsaka kriza ogroža demokracijo, saj so pravice ljudi, zlasti tistih najbolj ranljivih, prehitro ignorirane. Zato je zaščita pravic v času krize ključni element mojega poziva k ukrepanju za človekove pravice.

Ob tem mednarodnem dnevu demokracije, ko gledamo onkraj pandemije covid-19, si obljubimo prihodnost, v kateri bomo prepoznali človekove pravice in vladavino prava kot temelj demokracije. Zavežimo se, da bomo obvarovali načela enakosti, sodelovanja in solidarnosti, da bomo lahko bolje prebrodili vihar bodočih kriz.

Prispevek Kako okrepiti demokracijo pri soočanju z bodočimi krizami? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pod pragom tveganja revščine je živelo 254.000 oseb, kar je 11.000 oseb več kot leta 2019. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 739 EUR, za 4-člansko gospodinjstvo (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je znašal 1.551 EUR na mesec in za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok 1.108 EUR na mesec. Stopnja tveganja revščine je bila 12,4 % (SURS, 2021).

Revščini so najbolj izpostavljeni starejši, zlasti ženske, revni zaposleni, katerih plače so pod eksistenčnim minimumom, brezposelni, mladi in otroci iz revnih družin, enočlanska gospodinjstva ter enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, med katerimi je 81,3% materinskih enostarševskih gospodinjstev, še opozarja Mirovni inštitut.

Več na spletni strani Mirovnega inštituta.

Prispevek Poglabljanje revščine in neenakosti v času pandemije covida-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.