Podpora bo izboljšala zdravstveno varnost v Afriki, saj bo med drugim omogočila lokalno proizvodnjo kakovostnih, varnih, učinkovitih in dostopnih zdravil, cepiv in drugih zdravstvenih proizvodov.

Ta napoved prihaja tik pred šestim vrhom EU-AU, na katerem bosta Evropska in Afriška unija razpravljali predvsem o skupnih prizadevanjih za ublažitev posledic, ki jih ima pandemija covid-19 za javno zdravje, o zagotavljanju boljšega zdravstvenega varstva v prihodnosti, pa tudi o okrepitvi partnerstva za izboljšanje zdravstvene pripravljenosti in odzivanja.

Izvršni direktor Razvojne agencije Afriške unije (AUDA-NEPAD) dr. Ibrahim Assane Mayaki je dejal: „Afrika je dosegla pomemben mejnik z ustanovitvijo Afriške agencije za zdravila kot vseafriškega organa, ki bo sodeloval z regionalnimi gospodarskimi skupnostmi in državami članicami pri krepitvi regulativnega okolja za medicinske izdelke. Ta pomembni dosežek prihaja ob pravem trenutku, saj mora afriška celina nujno zadostiti povpraševanju po kakovostnih, varnih in učinkovitih medicinskih izdelkih za svoje prebivalstvo. Izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, so pokazale, da je mogoče zdravstveno varnost na vsej celini doseči le, če lahko do leta 2040 proizvedemo 60 % celotnega povpraševanja po cepivih v Afriki. Veselimo se partnerstva z EU, Francijo, Nemčijo, Belgijo, fundacijo Bill & Melinda Gates Foundation in drugimi, da bi pospešili ta prizadevanja na afriški celini.“

Evropska komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je povedala: „Evropska komisija s svojo celovito pobudo o proizvodnji farmacevtskih izdelkov in dostopu do njih s ponosom podpira Afriko pri uresničevanju njenih prizadevanj za zdravstveno varnost na celini in farmacevtsko samozadostnost. Afriška agencija za zdravila bo kot ključna partnerica imela osrednjo vlogo pri varovanju in spodbujanju javnega zdravja v Afriki ter bo zagotavljala, da so lokalno proizvedena cepiva in zdravila varna, učinkovita in visokokakovostna.“

Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je dejala: „Globalna solidarnost in sodelovanje sta načeli, na katerih bi morali graditi svetovni zdravstveni okvir tudi za čas po pandemiji COVID-19. Zavedamo se, da COVID-19 brez njiju ne bo izginil. Krepitev zdravstvenih sistemov in zmogljivosti za imunizacijo na afriški celini je v središču našega dela. Evropska agencija za zdravila kot svetovno priznana regulatorica v partnerstvu z afriškimi regulatorji za zdravila gradi za prihodnost.“

Prispevek Sto milijonov evrov za regulacijo zdravil v Afriki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Adra se zavzema za to, da imajo vsi otroci vsepovsod možnost dostopa do kakovostnega izobraževanja, pri čemer poudarjajo, da je uresničevanje cilja št. 4 trajnostnega razvoja tesno povezano z odpravljanjem neenakosti in zagotavljanjem enakosti spolov.

V okviru projekta predsedovanja EU Za Odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu je lansko potekalo 16 pilotnih projektov osveščanja javnosti, v katerih so se slovenske nevladne organizacije osredotočile na različne aspekta razvojnega sodelovanja in globalnega učenja – z delavnicami, javnimi dogodki, učnim materialom in prispevki v medijih. Za pet projektov smo posneli tudi videe, med njimi tudi za Adro.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek ADRA: Mladi za mlade – izobraževanje v času kriz je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Poročilo o vplivu pandemije na preprečevanje nasilja po spolu in nudenje podpore žrtvam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pogovor bo v ponedeljek 29. novembra ob 15.30 uri na spletni platformi Zoom.

Spletni pogovor bo v angleškem in slovenskem jeziku z zagotovljenim simultanim prevodom.

Prosimo vas, da se na pogovor prijavite TUKAJ.

Program in udeleženke

Prispevek Pogovor: Vpliv pandemije na preprečevanje nasilja po spolu in nudenje podpore žrtvam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek O vplivu pandemije (in potresa) na izobraževanje v Albaniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

EU je pred prvim resničnim preizkusom, ko gre za doseganje “enakih in pravičnih” partnerstev. Medtem ko EU govori o doseganju enakosti cepiv na svetovni ravni, njena dejanja pošiljajo drugačno sporočilo.

Predsednica Ursula von der Leyen se je v govoru o stanju v Uniji zavezala, da bo državam z nizkimi dohodki podarila 200 milijonov odmerkov cepiva. To je dodatek k že obstoječi obljubi o donaciji 250 milijonov odmerkov, od katerih je bil dobavljen le delček. V najmanj razvitih državah je bilo cepljenih le 1 % ljudi.

Kaj to pove o pripovedi EU o partnerstvih? Kaj to pomeni za človekove pravice in socialno pravičnost? In kako lahko EU dejansko uresniči svoje zaveze? Ta nova epizoda oddaje Pogovori o razvoju se s ključnimi strokovnjaki poglobi v točno ta vprašanja.

V globaliziranem svetu pristop “najprej jaz” ni le moralno napačen, ampak je tudi zgrešen in nevaren. Zagotovitev enakega dostopa do cepiva vsem in povsod brez diskriminacije je edini način, da zagotovimo globalno okrevanje in se zaščitimo pred prihodnjimi izbruhi.

Razpravljajo:

Prisluhni jim:

Prispevek Ali EU uresničuje načela enakosti cepiv? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pogled na seznam objav v mednarodni areni pokaže, da je medije v prvi vrsti zanimal odziv na pandemijo. Naslovi velikokrat niso spodbudni: »Globalna solidarnosti ostaja zgolj beseda«, »Vrh zdravstvene utopije«, »Malo je dokazov o učenju pravih naukov«…

Dejstvo je, da je covid-19 zaostril obstoječe in razkril skrite neenakosti v svetu. Nič ne kaže na neenakost med državami bolj kot (ne)dostopnost cepiv. Po besedah Caroline Schmutte na panelu o »cepilni pravičnosti« je v državah z visokimi dohodki trenutno približno 60 % prebivalstva dobilo vsaj eno dozo cepiva – v državah z nizkimi dohodki (low-income countries) je takšnih le kakšnih 4 %. Veliko dejavnikov prispeva k takšni situaciji. Razpoložljivost zdravstvenega osebja, zdravstvena infrastruktura, logistične zmogljivosti …

Podobno stanje ugotavlja poročilo »Od ločenih svetov do pripravljenega sveta«, ki ga je ob robu Vrha predstavil Odbor za spremljanje globalne pripravljenosti (Global Preparedness Monitoring Board, GPMB). Odbor je s poročilom izrekel globoko zaskrbljenost, “da je covid-19 razkril zlomljen in razdeljen svet, v katerem je dostop do cepiv odvisen od plačilne sposobnosti in ne od potreb; v katerem so vlade, voditelji in institucije prepogosto neodgovorni svojim prebivalcem; v katerem so družbe razdrobljene, nacionalizem narašča, geopolitične napetosti pa se povečujejo.« Odbor še ugotavlja, da je »pomanjkanje globalne pravičnosti […] tudi posledica dolgotrajnih sistemskih neenakosti v svetovnem ekosistemu nujnih zdravstvenih ukrepov in v širšem mednarodnem sistemu. Obstaja temeljno napačno razumevanje globalne solidarnosti kot enakovredne dobri volji in pomoči, ne pa enakosti in skupnemu interesu. Bogate države še naprej ponujajo pomoč z donacijami medicinskih protiukrepov, namesto da bi podpirale proizvodne zmogljivosti, prenos tehnologije in pravičnejše določbe o intelektualni lastnini.« (Hvala deepl.com za hiter prevod!)

Zato je pomembno sporočilo Ursule van der Leyen, predsednice Evropske komisije, ki je na uvodnem plenarnem zasedanju Vrha izpostavila predlog, da bo Evropska unija v naslednjih sedmih letih za prizadevanja za boljšo zdravstveno pripravljenosti namenila 50 milijard EUR. Ob tem je izpostavila še ustanovitev Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) z namenom preprečevanja, odkrivanja in hitrega odzivanja na izredne zdravstvene razmere, ki bo operativna v začetku 2022. Čeprav je govorila o vlogi HERA na ravni EU, je izpostavila njegovo vlogo pri povezovanju podobnih regionalnih struktur (npr. afriške CDC).

Ali bo to pomagalo izpolniti cilje, ki sta jih postavili Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi za cepljenje na globalni ravni: 10 % svetovnega prebivalstva mora biti cepljeno do septembra 2021, 40 % do konca leta 2021 in 70 % do sredine 2022 ? (Strategija za izpolnitev globalne precepljenosti zoper Covid-19 do sredine 2022).

Po drugi strani, navkljub kritičnim ocenam in pozivom k nujnemu ukrepanju, lahko izpostavimo dejstvo, da je industrija cepiv v času pandemije covid-19 potrojila svoje zmogljivosti!

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Svetovni zdravstveni vrh za več globalne solidarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Orodje, ki prikazuje kazalnike v 12 razsežnostih, dolgove in fiskalne razmere, predstavlja močno vzpodbudo za širši pristop, ki presega raven dohodka, za določanje in ciljanje odziva na covid-19 in prizadevanja za okrevanje.

Pandemija covid-19 je močno prizadela partnerske države in izbrisala desetletja razvojnega napredka. Medtem ko se razvita gospodarstva že vračajo nazaj, bodo partnerske države potrebovale več časa, da si opomorejo. Skupni učinek prikriva velike razlike med državami. Napredna gospodarstva že okrevajo s podporo spodbujevalnih sredstev in razširjenega dostopa do cepiva. Predstavljajo 90 % od več kot 12 bilijonov dolarjev, porabljenih po vsem svetu v fiskalnih ukrepih za odziv na krizo.

Cilj zemljevida je spodbuditi razmislek in razpravo dosedanjih finančnih podpornih ukrepih mednarodne skupnosti ter kako jih bolje prilagoditi stopnji težavnosti, s katero se  vsaka država sooča pri odzivu na pandemijo in okrevanjem.

Podatki bodo tudi dragoceno orodje za odločevalce in praktike, ki razvijajo in izvajajo javne politike, da bi okrevanje naredili odporno in zagotovili, da so države bolje pripravljene na soočanje s krizami javnega zdravja ter njihovimi gospodarskimi in razvojnimi posledicami v prihodnosti.

Ključne ugotovitve Atlasa ranljivosti:

• Za več kot polovico držav je odvisnost od turizma višja od svetovnega povprečja.
• Regionalne vlade so plačale obrestno mero za 7,5 % višjo od tiste, ki so jo plačale ZDA za zadolževanje na mednarodnih trgih.
• Davčni prihodki kot delež gospodarstva so pod povprečjem v industrializiranih državah, razen v eni državi. V 6 državah je to manj kot polovica povprečja.
• Večina držav je zabeležila prekomerno umrljivost za več kot 10 %, pri štirih državah pa so presegle 55 %. Povprečna presežna umrljivost je 2,7-krat višja kot v OECD.
• V petih državah je stopnja precepljenosti proti covid-19 pod 5 % in le tri države so dosegle več kot 40 %.
• Stopnja pokritosti s socialnim zavarovanjem je v več kot polovici anketiranih držav manj kot 12 % prebivalstva, v eni državi pa le nad 40 %.
• Več kot 75 % držav kaže manjšo zmogljivost odziva na podnebne spremembe od svetovnega povprečja.
• Več kot 20 % ljudi živi v revščini v vseh državah razen dveh, stopnje revščine pa so se v vseh državah od začetka pandemije povečale.

Več ugotovitev v povzetku (po področjih: zunanji, fiskalni, zasebni sektor, zdravstveni sistem, izobraževanje, zaposlovanje in socialna varnost, hrana in prehrana, podnebje, spol, revščina, neenakosti, duševno zdravje): Atlas of Vulnerability – Brief

Študije primerov:

• Honduras
• Peru
• Paragvaj

Več informacij in spletna stran ATLAS RANLJIVOSTI: PANDEMIJA V LATINSKI AMERIKI IN KARIBIH.

Pripravila: PV
Foto: Posnetek zaslona Atlasa ranljivosti, Jubilee USA Network

Prispevek Covid-19: zemljevid ranljivosti Latinske Amerike in Karibov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Še posebej izpostavljamo, da morata Evropska unija in Republika Slovenija še dodatno okrepiti svojo podporo afriškim državam pri zagotavljanju cepiv, dostopnosti medicinskih izdelkov, pobudi za izgradnjo zmogljivosti za lokalno proizvodnjo zdravil in zagotoviti vključenost civilnodružbenih organizacij v procese sodelovanja med Afriško unijo in Evropsko unijo.

20211022 EUPP Pismo MZZ dr. Anže Logar

20211022 EUPP Pismo MZZ dr. Anže Logar

Prispevek Pismo zunanjemu ministru pred ministrskim zasedanjem EU-AU v Kigaliju 25.-26. oktobra 2021 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednje teme zasedanja bodo sodelovanje za povečanje investicij v strukturne spremembe in v ljudi ter krepitev miru, odpornosti, upravljanja in varnosti.

Zaradi posledic epidemije covid-19 bodo ministri govorili o sodelovanju pri izgradnji odpornejših zdravstvenih sistemov in zmogljivosti za hitro odzivanje. Platforma SLOGA zato ministru Logarju predlaga, da se Slovenija zavzame za povečano stvarno podporo

• zagotavljanju pravočasnega, pravičnega dostopa do medicinskih izdelkov in tehnologij v sklopu pobude Svetovne zdravstvene organizacije »COVID-19 Technology Access Pool (C-TAP)«,
• COVAX delovni skupini za izdelavo cepiv, in
• pobudi na ravni EU za povečanje zmogljivosti lokalne proizvodnje zdravil v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Platforma SLOGA hkrati izpostavlja, da mora Evropska unija ravnati v duhu partnerstva enakih. »Takšno partnerstvo zahteva večje spoštovanje zahtev in potreb afriških držav tudi na področjih podnebnih financ, onemogočanja nedovoljenih finančnih tokov in izogibanju plačevanju davkov. Poleg tega je potrebno zagotoviti vključenost organizacij civilne družbe v obstoječe procese izgradnje partnerstva enakih v času priprav na srečanje na vrhu med Afriško in Evropsko unijo,« ki bo predvidoma v času francoskega predsedovanja prihodnje leto, so še izpostavili v Platformi SLOGA, ki združuje 38 slovenskih civilnodružbenih organizacij s področij razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Ob tem smo ministra Logarja še spomnili, da mora Slovenija sprejeti akcijski načrt za izpolnitev zaveze, da bo za uradno razvojno pomoč (URP) namenila 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Trenutno Slovenija za to namenja 0,17 % BND.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Pisali smo zunanjemu ministru dr. Logarju pred zasedanjem v Kigaliju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Rdeča nit vseh vsebin je na prvi pogled skrita. Vendar je to prav mednarodno razvojno sodelovanje s partnerskimi državami globalnega Juga, tema, ki tako redko stopi v prvo vrsto vsebin. Razprava o trgovini kot orodju EU mora vsebovati razpravo o zaščiti, varovanju in krepitvi lokalnih trgov in zagotavljanju skladnosti politik za razvoj, da z drugimi politikami ne rušimo tistega, kar smo podprli z razvojnim sodelovanjem. Razprava o vladavini prava kot evropski vrednoti mora nasloviti vprašanje sprejemljivosti pogojevanja uradne razvojne pomoči in dopuščanja vezane pomoči. Razpravo v Glasgowu bo določala krepitev in rast neenakosti med pogodbenicami ter neizpolnjevanje zaveze o globalnem zelenem skladu. Soočenje s posledicami podnebnih sprememb in izgubo biotske raznovrstnosti mora vsebovati razpravo o pogojih preživetja že na ravni zagotavljanja hrane. Razprava o migracijah je razprava o dopustnosti pogojevanja uradne razvojne pomoči Evropske unije s pričakovanji o ukrepanjih, kot ga posredno odpira Post-Cotonoujski sporazum. In nenazadnje, vprašanje dostopnosti cepiv za države globalnega Juga, kjer je načelo mednarodni solidarnosti jasno – razkriva celo vrsto kričečih neenakosti, ki zapostavljajo prebivalstvo teh držav. Dostopnost cepiv, manko lokalne proizvodnje zdravil in posledična odvisnost ter ranljivost držav, šibkost zdravstvenih mrež, premalo zdravstvenega osebja in tako naprej so teme za partnersko razpravo med državami. Skratka, razvojno sodelovanje je rdeča nit vseh tem, ki jih bodo obravnavali voditelji EU.

Ne zgodi se velikokrat, da bi kakšen slovenski medij razvojnemu sodelovanju namenil večjo pozornost. Zato smo še toliko bolj veseli objave daljšega članka v Delu izpod peresa Barbare Hočevar, ki je širši javnosti opisala stvarnost slovenske uradne razvojne pomoči, kot jo analizira AidWatch 2021, letno senčno poročilo, ki ga pripravljamo razvojne platforme v sklopu Evropskega združenja NVO za pomoč in razvoj CONCORD. Pretekli teden smo ga predstavili na mednarodni hibridni konferenci v Ljubljani. Sporočilo je jasno: Slovenija mora povečati svojo uradno razvojno pomoč, da bi dosegla dogovorjene cilje in da bi se spopadla z izzivom covida-19, in sicer s povečanjem uradne razvojne pomoči na cilj 0,33 % BND in 0,2 % BND za najmanj razvite države; povečati mora dvostransko uradno razvojno pomoč, dokler ta ne bo predstavljala vsaj polovico celotne uradne razvojne pomoči; okrepiti mora tudi finančno podporo izvajanju razvojnih projektov nevladnih organizacij v partnerskih državah in globalnemu učenju doma.

Delo je isti dan objavilo tudi pismo Stele Kiriakides, evropske komisarke za zdravje in varnost hrane, in Jutte Urpilainen, evropske komisarke za mednarodna partnerstva, kot danes rečemo nekdanjemu DG za razvojno sodelovanje. Pismo govori o zavezanosti uresničitvi cilja 70-odstotne precepljenosti na svetovni ravni do konca septembra 2022. To brez dviga sredstev za uradno razvojno pomoč ne bo mogoče. Predvsem zaradi tega, ker se pandemija ne kaže samo kot zdravstvena, marveč tudi kot gospodarska, socialna in politična kriza glede na neenakosti, ki se v svetu zelo krepijo. Od lakote, revščine, zaostrovanja konfliktov naprej.

Za Evropsko unijo in tudi za Slovenijo tako velja, da tisti, ki lahko, to tudi mora. Težko najdemo moralni argument, s katerim bi lahko opravičili neizpolnjevanje naše zaveze pred svetom, da bomo za uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka do leta 2030. Neizpolnjevanje te zaveze, ki se kaže tudi v proračunih Vlade Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ima tudi mednarodne politične posledica. Povsem drugačen igralec na mednarodni sceni si, če svoje blagozvočne besede podpreš z zadostno količino denarja. Takrat šele začneš delovati kot subjekt mednarodne politike.

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Analiza, ki spremlja napredek na področju kazalnikov, povezanih s trajnostnim razvojem hrane in kmetijstva, se osredotoča na osem ciljev trajnostnega razvoja.

Glavne ugotovitve

• Pandemija naj bi leta 2020 v kronično lakoto potisnila dodatnih 83 do 132 milijonov ljudi, zaradi česar je cilj odpravljanja lakote še bolj oddaljen.
• Približno 14 odstotkov vse hrane se izgubi v dobavni verigi, še preden sploh pride do potrošnika, kar FAO meni za “nesprejemljivo visok delež”.
• Napredek je zastal tudi pri ohranjanju rastlinske in živalske genske raznolikosti za hrano in kmetijstvo.
• Kmetijski sistemi nosijo največjo gospodarsko izgubo zaradi katastrof, majhni proizvajalci hrane ostajajo v slabšem položaju, nestanovitnost cen hrane pa se je povečala tudi zaradi omejitev, ki jih povzroča pandemija in zapora.
• Poročilo se osredotoča tudi na spol, pri čemer ugotavlja, da ženske proizvajalke v partnerskih državah zaslužijo manj kot moški, čeprav so bolj produktivne; neenakosti spolov v zemljiških pravicah so vseprisotne; diskriminatorni zakoni in običaji pa ostajajo ovira za pravice žensk do bivanja.
• Pomanjkanje vode je v mnogih predelih sveta zaskrbljujoče visoko in ogroža napredek v smeri trajnostnega razvoja.

FAO opozarja tudi na več področij, na katerih je dosežen napredek. Agencija ZN poudarja ukrepe proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, odpravi izvoznih subvencij za kmetijstvo, naložbam v kmetijsko produktivnost v partnerskih državah in brezcarinskim dostopom za partnerske države in najmanj razvite države (najmanj razvite države).

FAO se zavzema za povečanje naložb v kmetijstvo, večji dostop kmetov do novih tehnologij, posojil in virov informacij ter za podporo malim proizvajalcem hrane.

Agencija podpira tudi ohranjanje rastlinskih in živalskih genskih virov, ukrepe za boj proti nihanju cen hrane in preprečevanje, da bi potencialno nevarni dogodki postali katastrofa.

Poziva tudi k več ukrepom za učinkovito rabo vode, boljšim ukrepom za zmanjšanje izgube hrane, večjo zaščito ekosistemov, napredku pri pravnih in praktičnih vidikih pravic žensk do zemljišč in trajnosti svetovnega ribištva.

Prispevek FAO: Covid ogrozil desetletja razvojnih prizadevanj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.