Razprava, posvečena podnebnim spremembam in energiji, je potekala 20. januarja in je temeljila na zaključkih konference COP26 v Glasgowu, ki je pustila nezadovoljne tako okoljevarstvenike kot afriške partnerice, ki si želijo rešiti ključni izziv nezadostnega dostopa do energije na svoji celini.

Izhodišča

Dostop do elektrike

Dostop do elektrike ostaja omejen v veliko predelih Afrike. Leta 2019 so imeli vsi prebivalci Evrope dostop do elektrike, medtem ko je imela dostop do elektrike v Afriki nekaj več kot polovica prebivalstva. Skoraj 600 milijonov Afričank in Afričanov živi brez dostopa do električnega omrežja.

Poraba energije

V Afriki živi 17 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 3,4 % svetovne porabe energije. V EU živi 5,4 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 10,4 % svetovne porabe energije. EU je leta 2019 porabila trikrat več energije kot Afrika. Skupna poraba Francije in Nemčije je bila leta 2019 večja od porabe Afriške celine.

Izpusti ogljika

Zaradi svoje velike porabe je EU, v primerjavi z Afriko, veliko večja onesnaževalka. Izpusti ogljika v Afriki vztrajno naraščajo in so leta 2019 dosegli najvišjo raven doslej. Izpusti ogljika v EU so se od leta 1979 zmanjšali, vendar so bili leta 2019 še vedno več kot dvakrat višji od afriških. Zgodovinsko gledano nosi EU veliko večjo odgovornost za podnebne spremembe,  medtem ko Afriške države zelo občutijo posledice podnebnih sprememb.

Viri

Fosilna goriva prevladujejo tako v Afriki kot Evropi. Ta imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju energije na obeh celinah, pri čemer so nafta, plin in premog tri vodilna komercialna goriva za proizvodnjo električne energije v obeh regijah. Nafta ostaja glavni vir v obeh regijah, sledita zemeljski plin in premog. Iz omenjenih fosilnih goriv Afrika pridobi 91,5 % svoje energije, EU pa 73 %. Absolutno gledano, EU porabi dvakrat več energije, pridobljene iz fosilnih goriv, od Afrike.

Plin je v Afriki najčistejše fosilno gorivo, zato ga nekateri afriški voditelji izpostavljajo kot najboljše prehodno gorivo. Leta 2019 je EU porabila več kot 2,5-krat več energije, pridobljene iz zemeljskega plina, v primerjavi z Afriko. V Evropi trenutno obratuje 585 plinovodov, 27 jih je v gradnji. V Afriki obratuje trenutno 86 plinovodov, štirje so še v gradnji. V letu 2019 so afriške države izvozile za 19,7 milijarde dolarjev zemeljskega plina, več kot polovico v štiri držav EU – Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Vse štiri države so se na COP26 zavezale, da bodo prenehale financirati projekte, vezane na zemeljski plin v tujini.

COP26: Evropski zeleni dogovor in posledice za Afriko

4. novembra 2021 se je v Glasgowu 39 držav in razvojnih agencij zavezalo, da bodo prenehale financirati projekte fosilnih goriv v tujini. Med njimi so bile glavne evropske donatorice in nekatere afriške države ter institucije. Dogovor gre dlje od prejšnjih dogovorov in vključuje zemeljski plin. Sporazum je podpisalo 12 članic EU, Evropska investicijska banka in francoske ter nizozemske razvojne agencije. Zaveza temelji na Evropskem zelenem dogovoru, v okviru katerega se je Evropska investicijska banka leta 2019 zavezala, da bo v dveh letih postopoma ukinila naložbe v fosilna goriva, vključno z naložbami v onesnaževalna podjetja, ki se ukvarjajo z nizkoogljičnimi projekti.

Ključni poudarki

Sodelovanje

Eden izmed ključnih poudarkov razprave je potreba po sodelovanju. Macky Sall (predsednik Senegala in predsednik Afriške unije), Charles Michel (predsednik Evropskega sveta) in Frans Timmermans (podpredsednik Evropske komisije) so poudarili, da je EU-AU vrh priložnost za obnovo partnerstva med celinama, pri čemer je ključnega pomena, da Evropska unija posluša potrebe Afriške celine. Za uspešen prehod v ogljično nevtralni celini (tako Evrope kot Afrike) je ključnega pomena sodelovanje in skupna strategija.

Zeleni prehod

Afrika se sooča s tem, da skoraj polovica prebivalstva nima dostopa do elektrike. V prvem koraku je potrebno zagotoviti dostop do elektrike vsem prebivalcem Afrike, kar logično vodi v večjo potrebo po električni energiji do leta 2050. Poleg tega imajo države različne kapacitete za izkoristek vetrne in sončne energije, zato ne moremo govoriti o enotnem načrtu za vse afriške države, saj ta ne bo ustrezal vsem. Afriške države morajo oblikovati svoje načrte za prehod v zeleno energijo. Govorci so izpostavili problem pričakovanja, da bo prehod v Afriki možen brez zemeljskega plina, medtem ko ga Evropa redno uporablja. Pri čemer je problematično tudi, da Evropa uporablja plin, ki ga pridobivajo v Afriki. Rešitev vidijo v oblikovanju cen ogljika kot glavnemu načinu uspešnega zelenega prehoda, saj ta v največji meri vodi v spremembo obnašanja.

Ena rešitev za vse?

Enotni pristop, predstavljen  na COP26, ne upošteva posebnega položaja afriške celine,  kjer 600 milijonov ljudi še vedno nima dostopa do elektrike. Dodatno ne upošteva dejstva, da imajo države zelo različne dostope do virov. Pretirano osredotočanje na vetrno in sončno energijo bi lahko obsodilo mnoge na nezanesljivo in drago energijo. Vetrna in sončna energija nista zanesljivi, njun potencial pa se med državami razlikuje. Če se ukinejo vsa sredstva za čezmorske projekte zemeljskega plina, bi to lahko imelo nasproten učinek in mnoge afriške države prisililo k cenejšim, a bolj onesnaževalnim, gorivom. Zaradi zmanjšanja sredstev za projekte zemeljskega plina bo kuhanje na plin postalo drago in nedostopno za večino Afričanov. To bo spodbudilo kuhanje na drva in oglje, kar bo posledično vodilo v več izpustov in imelo hude posledice za zdravje ter prispevalo k krčenju gozdov v porečju Konga. Mehanizem CBAM, kot del zelenega dogovora, bi lahko uvedel davek na uvoz v Evropsko unijo in kaznoval afriške izvoznike v državah  z omejenimi tehnologijami obnovljivih virov.

Ukinitev financiranja  vseh projektov fosilnih goriv v tujini je povzročilo veliko obtožb o hipokriziji, saj številne države EU še naprej vlagajo v industrijo, ki uporablja fosilna goriva, in ji zagotavljajo subvencije na domačem trgu. Leta 2020 je Italija zagotovila 9,02 milijarde evrov subvencij za fosilna goriva, Nemčija 8,42 milijarde in Francija 7,9 milijarde. Devet od dvanajstih držav EU, ki je podpisalo zavezo, je imelo decembra 2020 v razvoju nove plinovode. Poleg tega se podnebno financiranje Evropske investicijske banke od leta 2018 ni povečalo in ostaja pri približno 5,7 milijarde evrov.

Načrt za zeleni prehod, po besedah govorcev, ne more in ne sme biti univerzalen. Pripraviti ga morajo Afriške države, upoštevajoč značilnosti posameznih držav. Predvsem pa so izpostavili, da bi moral biti Afriki omogočen postopen zeleni prehod s pomočjo zemeljskega plina.

Pripravila: MS

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Partnerstvo Afrike in Evrope: podnebne spremembe in energija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

v torek, 7. decembra ob 18.00 uri

Okrogla miza bo potekala v hibridni obliki, v kavarni Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana in s prenosom na socialnih omrežjih.

Na okrogli mizi bomo spregovorili o tem, kaj moramo narediti, da ustvarimo pravično družbo. O alternativah v času naraščanja neenakosti, podnebnih sprememb in geopolitičnega tekmovanja med velikimi silami. V času, ko pričakujemo sporočilo Evropske komisije o socialni ekonomiji. V času, ko je srečanje v Glasgowu še enkrat potrdilo, da se skupno dobro zamejuje z mejami lastnega interesa.

Kot platforma organizacij, ki delujejo na področju razvojnega sodelovanja, želimo s sogovorniki opraviti razmislek o tem, kako lahko s svojimi dejanji prispevamo k preseganju neokolonialnih razmerij, ki poganjajo spiralo nezaupanja in konfliktov.

Podlaga za razpravo bo poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi, ki sta ga v okviru projekta Climate of Change pripravila Oxfam Nemčija in Evropski okoljski urad, Platforma SLOGA pa je izdala slovenski prevod.

Na okrogli mizi bomo iskali odgovore na vprašanja:

• Kakšne alternative obstoječemu načinu izmenjave z naravo imamo na voljo tukaj in zdaj?
• Kaj nam stoji na poti, da ne uveljavimo etično pravičnega podjetništva, gospodarstva?
• Kako podpreti alternative v času po Glasgowu, ko se krči čas za ukrepanje?
• Kakšne so možnosti Slovenije kot članice EU za spremembo?

O korakih naprej bodo razpravljali

Dušan Plut, geograf in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Ajda Pistotnik, vodja projektov in raziskovalka na področjih odrasti in finančne pravičnosti

Marko Jaklič, ekonomist in profesor

Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka in ljubljanska mestna svetnica

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani

Število udeležencev na okrogli mizi v živo je omejeno, zato vas vabimo, da se prijavite čimprej do zapolnitve vseh mest, najkasneje do ponedeljka, 6. decembra. Prijavite se TU.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza, 7. decembra: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glavni strateški cilj COP26 je bil ohraniti pri življenju cilj 1,5 stopinje Celzija, je na hibridni konferenci v organizaciji Britansko-slovenske gospodarske zbornice spomnila britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler. “Ali nam je to uspelo? Mislim, da lahko rečemo, da smo cilj 1,5 stopinje ohranili pri življenju, a je njegov utrip šibek. Vrniti se moramo z ambicioznejšimi zavezami in večjim napredkom. Zame je COP26 začetek nečesa, ne zaključek,” je dejala.

Sadlerjeva je izpostavila napredek na posamičnih področjih, denimo pri zaključnem oblikovanju knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Prav tako so bile v Glasgowu podane pomembne zaveze držav zlasti na štirih področjih: izstopa iz premoga, financiranja, avtomobilov in gozdov, je spomnila. “Mislim, da je bila konferenca uspešna in da smo ustvarili zagon za nadaljnja prizadevanja,” je dejala veleposlanica.

Slovenska podnebna pogajalka na COP26 v Glasgowu Tina Kobilšek je spomnila, da se je konferenca odvila po dveh letih priprav, ki jih je oteževala tudi pandemija covida-19. Moči so združili civilna družba, podjetja, mladi in pogodbenice. Slovenija je imela kot predsedujoča Svetu EU pomembno vlogo predstavljanja EU navzven, usklajevanja stališč unije ter vodenja dvostranskih in večstranskih pogajalskih srečanj. “To je bila odlična priložnost za Slovenijo, za vse, ki smo bili na COP, za vzpostavljanje novih stikov in širjenje mreže,” je dejala Kobilškova.

Podjetja so po COP26 pred velikim izzivom, kako odgovoriti na premik, ki so ga zastavile vlade, je menila Sadlerjeva. Kobilškova se je strinjala, da bo v vseh gospodarskih sektorjih v prihodnje več poudarka namenjenega zelenemu prehodu. Tudi tematski dnevi, ki so na COP26 spremljali sama pogajanja, so po njeni oceni pokazali, kako pomembno je, da o zelenem prehodu razmišljajo vsi sektorji.

Glede prihodnosti je slovenska podnebna pogajalka med drugim izpostavila potrebo tako po blaženju podnebnih sprememb kot prilagajanju nanje. “Adaptacija bo vse bolj pomembna, saj se določenim posledicam ne bomo mogli več izogniti,” je dejala. “Ne bomo potrebovali milijard, ampak tisoče milijard,” je izpostavila Kobilškova in pozvala k uskladitvijo vseh finančnih tokov z določili pariškega sporazuma.

Slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je med drugim podčrtal, da je nujno potrebno hitro opustiti rabo premoga, tudi v Sloveniji. “To pomeni v naslednjih 15 letih,” je dejal. Spomnil je, da ministrstvo predlaga zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) leta 2033, zaprtje pa bo zahtevalo alternativni energetski vir. Prav zato je ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za projekt drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, je dodal.

Glede industrije je Vrtovec izpostavil, da evropska industrija veliko bolj spoštuje podnebne zaveze kot konkurenca v mnogih drugih državah. Politiki bodo morali zato pritisniti tudi na druge države, da v prihodnje opustijo rabo premoga. “EU bo premalo,” je dejal.

Sicer pa je zagotovil, da je industrija pomemben deležnik, ki ambicioznih ciljev ne bo mogel doseči brez sodelovanja in podpore. Številna podjetja iz fosilne industrije pa danes tudi že predstavljajo ključne pionirje na področju zelenega prehoda, tudi v Sloveniji. “Zeleni prehod ponuja priložnosti tudi za ta podjetja,” je zatrdil Vrtovec. Politika pa bo morala zagotoviti, da vsi deležniki, tudi fosilna industrija, prevzamejo svoj del odgovornosti in pravično prispevajo k zelenemu prehodu, je še menil.

Prispevek Kaj pomeni COP26 za Slovenijo? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prebivalce poziva k skrbni in učinkoviti rabi energentov.

Posvetovalni odbor je priporočilo pripravil po posvetu o energetski prihodnosti Slovenije, ki je pred COP26 potekal pri Pahorju in se je osredotočal na vprašanje jedrske energije, so danes sporočili iz predsednikovega urada.

Med drugim je pozdravil zaveze držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in opozoril, da bodo za njihovo dosego potrebni zelo konkretni ukrepi.

Glede energetskih vprašanj ocenjuje, da bodo državljani o predlogih, ki predvidevajo zagotavljanje elektrike iz jedrske energije, v prihodnjih letih odločali na referendumu. Tudi zato je potrebna ustrezna razprava o morebitnih rešitvah.

Proizvajalce električne energije v Sloveniji odbor ob tem vabi k sodelovanju pri skupnem načrtovanju pokrivanja energetskih potreb države z obnovljivimi in ogljično nevtralnimi viri, državni zbor in vlado poziva k pripravi ustrezne zakonodaje na področju postopkov umeščanja energetske infrastrukture v prostor, državljanke in državljane pa k skrbni in učinkoviti rabi električne energije in drugih energentov.

Meni tudi, da bi morali del sredstev, namenjenih energetski preobrazbi Slovenije, nameniti za raziskave in razvoj novih rešitev.

Prispevek Pahorjev posvetovalni odbor za vključujočo razpravo o energetski prihodnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prilagajanju podnebnim spremembam je bila na COP26 posvečena resna pozornost. To je nekakšna zmaga za Afriko. Po drugi strani pa sedanje zagotavljanje podnebnih finančnih sredstev za prilagajanje ostaja nezadostno – za prilagoditev podnebnim spremembam bi bilo treba nameniti desetkrat več sredstev. Glas podnebno ranljivih držav je bil v Glasgowu slišan, ne pa tudi uslišan. V končni dokument ni bil vključen instrument za povrnitev škode.

Toda za Afriko je uspeh v podnebnih pogajanjih povezan tudi z iskanjem skupne zgodbe o tem, kaj zeleni prehod pomeni za vse afriške države. Gre za skupno prizadevanje za dosego cilja 1,5. Afriško skupno stališče o podnebnih spremembah postavlja na prvo mesto “prilagajanje” ter “izgubo in škodo” (skupaj z zahtevo, da morajo bogate države zmanjšati emisije). V skupno stališče pa ni vključeno vprašanje energije, saj o tem nimajo skupnega stališča.

Prevladujoča razprava o zelenem prehodu v Afriki se osredotoča na pravico do uporabe nafte in plina pri tem prehodu, kar dodatno otežujejo pereči izzivi, kot sta visoka rast prebivalstva in vse večja urbanizacija.

Komentatorka tudi opozarja, da se afriške države ne smejo zanašati samo na sredstva za podnebne spremembe, ki jih zagotavljajo mednarodni partnerji, temveč morajo tudi v največji možni meri mobilizirati lastna sredstva. To za najrevnejše države, zlasti kratkoročno, ni lahek cilj.

Toda poleg povečanega financiranja je pomembna tudi učinkovita izraba teh sredstev. Trenutno so podnebne spremembe skrb ministrstev za okolje, v prihodnje morajo biti integrirane v delo vseh vladnih uradov.

Komentar preberi v celotni na spletni strani ECDPM.

Prispevek COP26: Kakšna naj bo skupna afriška zgodba zelenega prehoda je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skuhna Talk je serija štirih debatnih krogov, ki jih bodo  izvedli online v novembru in začetku decembra na teme povezane s podnebnimi spremembami, rasizmom, enakopravnosti spolov ter religijo. Pogovori bodo potekali v angleščini, v kolikor bo to smotrno.

Na tokratni debati pričakujemo pogovor o dosežkih oziroma nedosežkih ravno končane konference COP26 v Glasgowu. Tudi po COP26 trenda naraščanja globalnih emisij toplogrednih plinov še nismo niti zaustavili, kaj šele zaobrnili. Ukrepi v nacionalnih načrtih, ki so jih predložile države na COP26, vodijo v povečanje emisij do leta 2030. A po drugi strani je to, da se bodo države vsako leto vračale za pogajalsko mizo, lahko pozitivni signal. Kako naprej po COP26? Kaj lahko delamo, da postanemo del rešitve, tudi na osebnem nivoju?

Debate facilitira Mahedina Jannat, aktivistka iz Bangladeša. Gostja tokratne debate bo Barbara Kvač, strokovna sodelavka pri društvu Focus.

Prijavite se tukaj.

Prispevek Skuhna Talk: Blah blah blah says Greta. What’s next? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Naše pričakovanje je temeljilo na spoštovanju dane besede. Če si se zavezal (glej točko 98) pred globalno skupnostjo, da boš nekaj naredil, si to tudi dolžan storiti. Z dano besedo spodbudiš pričakovanja in vplivaš na strateško odločanje drugih. Z neizpolnitvijo vsem sporočaš, da nate ne morejo računati. Če pa bi naše pričakovanje vezali na vnaprej znane interese posameznih pogodbenic, potem bi pričakovanja morali prilagoditi. Navzdol. Na srečo na srečanjih pogodbenih velja (izjemno pomembno) formalno pravilo, da se odločitve sprejemajo soglasno. Pomembno zato, ker to pravilo zagotavlja moč tudi najmanjšim in najšibkejšim, da lahko vplivajo na končne odločitve in dogovore.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Kot so zapisali v Umanoteri, je eden največjih neuspehov konference, “da ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki katastrofalne in nepovratne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov doživljajo že danes. Bogate države so se v Glasgowu ponovno izognile svoji odgovornosti.” Rečeno z drugimi besedami: cilja, da zagotovimo za podnebne finance 100 milijard USD do 2020, ne bomo izpolnili. To se bo zgodilo 2023. Vmes je preteklo 14 let od dane obljube.

Po drugi strani so fosilna goriva prvič neposredno zapisana v besedilu končne odločitve (glej točko 36). Predlagana opustitev rabe fosilnih goriv se je v pogajanjih spremenila v zmanjšanje rabe fosilnih goriv, “phasing down” namesto “phasing out“. A vendar je prvič jasno zapisano! Četudi pri nas pravimo, da “beseda ni konj”, so se te besede materializirale na papirju, podpisanem s strani vseh držav. To ne bo ostalo brez posledic.

Slovenija se je pridružila Zavezništvu za krepitev izstopa iz premoga (“Powering Past Coal Alliance”). Pohvalno. Razpravo o tem, ali je jedrska energija primeren vir za nadomeščanje premoga, je tako pred nami.  Pridružili smo se tudi pomembni deklaraciji voditeljev iz Glasgowa o gozdovih in rabi tal. In še kaj.

Vzajemna povezanost sodobnega sveta v soočenju s podnebnimi spremembami razkriva njegovo elementarno ranljivost. Kar počnemo s seboj, vpliva na druge. Zato je pomembno sporočilo, mimo katerega ne moremo in ne smemo, to, da je pot naprej samo v vključevanju vseh, ki imajo pri podnebnih spremembah svoj delež. Zato bo na naslednjem COP-u treba zagotoviti večjo udeležbo mladih, žensk in staroselskih ljudstev ter omejiti prisotnost podpornikov fosilnih goriv na obstranske sejemske prostore.

Za najbolj ranljive države, ki so večinoma tudi države z najnižjimi dohodki, je ključno, da nismo stopili nazaj. Da je obljuba še veljavna. Tudi zato smo na vse poslanske skupine v Državnem zboru naslovili predlog amandmaja k proračunu Republike Slovenije, s katerim bi v letu 2022 za uradno razvojno pomoč namenili 2 milijona EUR več. Vsem smo predtem poslali tudi senčno poročilo AidWatch 2021. Amandma so podprle poslanske skupine SD, LMŠ, Levice in SAB. Za AidWatch so se zahvalili iz NSi. Vlada amandmaja ne podpira.

Američani imajo reklo “put your money where your mouth is”, podloži svoje besede s svojim denarjem. S tem postaneš član kluba tistih, ki stojijo za svojimi besedami. To stabilizira ta naš svet, ki se zdi s tečajev. Če želimo kot država prispevati k stabilizaciji razmer in podpreti razvojno sodelovanje, moramo izpolniti svojo zavezo, da bomo za uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % BND.

Za solidarnost besede niso dovolj.

Albin Keuc

***

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Komentar: Modra raba mehke moči

Komentar: Brez vode enostavno ne gre!

Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope

Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet

Komentar: Kigali, Rim, Glasgow

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Komentar: Solidarnost po Glasgowu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odziv v celoti TU.

Prispevek Focus o COP26: Bogate države preslišale pozive ranljivih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sporočilu za javnost so v Umanoteri med drugim zapisali:

“Pričakovanja javnosti do vlad pred COP26 so bila upravičeno velika, vendar tudi precej nerealna. Trenda naraščanja globalnih emisij toplogrednih plinov namreč še nismo niti zaustavili, kaj šele zaobrnili. Ukrepi v nacionalnih načrtih, ki so jih predložile države na COP26 – tudi če bi bili ti v celoti izvedeni – še vedno vodijo v povečanje emisij do leta 2030. Potrebni so večji prispevki držav za kratkoročno in srednjeročno zmanjšanje emisij in učinkovite politike za dejansko uresničitev takšnih ambicioznejših ciljev.”

Zato je po mnenju Umanotere največji dosežek COP26 dogovor, da se bodo države že od leta 2022 dalje letno vračale za pogajalsko mizo z namenom povečanja ambicioznosti nacionalnih prispevkov.

Eden od ključnih sklepov COP26 poziva države, naj pospešijo razvoj, uvajanje in razširjanje tehnologij ter sprejetje politik za prehod na energetske sisteme z nizkimi emisijami. Globalnega segrevanja ne moremo zaustaviti pri 1,5 °C brez popolne opustitve premoga, opozarja Umanotera, “zato je eksplicitna navedba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu konference zgodovinska.”

Po drugi strani pa je po mnenju Umanotere eden največjih neuspehov konference ta, da ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki katastrofalne in nepovratne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov doživljajo že danes. Bogate države so se v Glasgowu ponovno izognile svoji odgovornosti.

»Če pričakujemo, da se bo na podnebni konferenci nenadoma oblikovala svetovna vlada s strogimi cilji za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter z oprijemljivimi ukrepi za njihovo izvedbo, bomo vsakič znova razočarani. V skladu s Pariškim sporazumom sta blaženje podnebnih sprememb in finančna podpora najbolj prizadetim državam na koncu odvisni od pripravljenosti za sodelovanje vseh držav podpisnic. Res je, da smo na COP26 videli premalo dobre volje in sodelovanja. Toda tudi boljše končno besedilo ne bi spremenilo dejstva, da se na koncu vsa implementacija dogaja na nacionalni ali celo lokalni ravni. Besede svetovnih voditeljev resnično niso dovolj ambiciozne. Vsi mi pa lahko spregovorimo skozi naša odločna dejanja – kot menedžerji, kot lokalni politiki in kot državljani.«

Jonas Sonnenschein, Umanotera 

Več na spletni strani Umanotere.

Prispevek Umanotera: Med zavezami COP26 in potrebnimi ukrepi zeva velika  vrzel je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Bistveno za znanost in prihodnost je to, kako ambiciozne cilje si postaviti, in s tega stališča moram reči, da je spet eno razočaranje več. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let in lansko leto ni bilo pogajanj, torej so imele države več kot dovolj časa za neke nove pogajalske ponudbe, pa se to seveda ni zgodilo,” je bila kritična Kajfež Bogatajeva.

Ob tem se je strinjala s številnimi drugimi kritiki končnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga.

“Ravno pri teh izjavah in dokončnem izpogajanem nedoločniku, da bomo opuščali premog, se kaže, da svetovni voditelji za moj okus živijo na nekem drugem planetu,” je ocenila. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, idealno za 65 odstotkov. Vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje rabe ostalih fosilnih goriv.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se obenem ne strinja z nekaterimi ocenami, da je kljub temu sporazumu cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi še dosegljiv.

“Mislim, da ni. Zdaj nam ostane le še osem let, če vzamemo, da se bodo pogajanja na isto temo drugo leto še nadaljevala. V osmih letih pa dejansko tako močnega znižanja svet več ne more spraviti skupaj. To je neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti. Kot da so vsa poročila, vsa opozorila, vse analize narejene za nekoga drugega, ne pa za odločevalce,” je opozorila.

Po njenem mnenju so lahko nad dogovorom upravičeno razočarani tudi pripadniki mlajših generacij. Pri tem je izpostavila, da mladih ni bilo veliko na konferenci, medtem ko so močno prisotnost imeli fosilni lobiji. Za slednje je prepričana, da so pri vsaki odločitvi vsaj malo imeli prste vmes. Ob tem upa, da bodo mladi postali še glasnejši in ne bodo odnehali.

A kot je poudarila, je na dogovor treba gledati širše. “Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči partnerskim državam, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotovite bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek,” je prepričana. Zaenkrat imamo pri tem sicer še vedno samo obljubo. Kako se bodo finančna sredstva zbirala in v kakšni meri, bo po besedah Kajfež Bogatajeve pokazala prihodnost.

Nekaj napredka je bilo doseženega tudi na področju zaustavljanja izsekavanja gozdov. Kot je izpostavila, so na tem mestu zaveze prvič nekoliko bolj natančne in eksplicitne, da bi se do leta 2030 ta proces moral zaustaviti.

Napredek predstavljajo tudi zaveze za zmanjšanje emisij drugega pomembnega toplogrednega plina, to je metana, ki se je prvič znašel na pogajalski mizi. “Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto,” je ob tem pojasnila klimatologinja.

Nekaj upanja vliva tudi dvostranski sporazum med ZDA in Kitajsko, a pri tem ni bilo predstavljenih konkretnejših številk.

Kajfež Bogatajeva je prepričana, da bi morale vse države sprejeti podoben program zmanjševanja izpustov kot je program EU Pripravljeni na 55. “To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč,” je dejala.

Tudi uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost, opozarja Kajfež Bogatajeva: Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez.

Prispevek Kajfež Bogatajeva: Dogovor razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ne vemo še, kakšen bo dokončen izplen srečanja pogodbenic. Razvite države smo se zavezale, da bomo do leta 2020 na leto zbrale nova in dodatna sredstva v višini 100 milijard USD za potrebe partnerskih držav (t. 98). Sprejele smo poziv, da se državam pogodbenicam v razvoju ob upoštevanju potreb tistih, ki so posebej ranljive, v skladu z ustreznimi določbami zagotovijo dolgoročna, povečana, predvidljiva, nova in dodatna finančna sredstva, tehnologijo in krepitev zmogljivosti za izvajanje nujnih, kratko-, srednje- in dolgoročnih prilagoditvenih ukrepov (t. 18).

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Medtem se “najmanj razvite države”, kot jih klasificirajo Združeni narodi, oz. “države z nizkimi dohodki”, kot jih razvršča Svetovna banka, soočajo z mnogimi bitkami. Po definiciji so najmanj razvite države države z nizkimi dohodki, ki se soočajo s hudimi strukturnimi ovirami za trajnostni razvoj. Hkrati so tudi zelo ranljive za gospodarske in okoljske pretrese ter imajo nizko raven človeških virov.

Zemljevid “najmanj razvitih držav” nam razkrije, da jih od skupaj 46 držav leži v Afriki 33, v Aziji 9, 1 v Karibih in 3 v Pacifiku. Če se osredotočimo na Afriko, se danes te države soočajo z naslednjimi dejstvi, ki jih prevzemamo iz prispevka dr. Penny Byrne.

• “Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) bodo povprečne temperature v Afriki naraščale hitreje od svetovnih povprečij in se do leta 2050 povečale za 2,0 °C nad izhodiščno vrednostjo iz sredine 20. stoletja, do konca 21. stoletja pa za 4,0 °C.
• Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) je bilo leto 2020 v Afriki četrto najtoplejše v zgodovini, saj je bilo celinsko povprečje za 1,17 °C toplejše od povprečja 1910-2000. Ta povprečna temperatura je bila le za 0,25 °C nižja kot leta 2010, ki je bilo najtoplejše afriško leto doslej.
• Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je v zadnjih 50 letih v Afriki število zabeleženih nevarnosti, povezanih s podnebjem, povečalo za več kot šestkrat. V državah z nizkimi dohodki, ki nimajo finančne in institucionalne infrastrukture za odzivanje na take nesreče, je škoda pogosto ogromna. Po podatkih UNHCR je na primer ciklon Idai leta 2019 povzročil, da je 1,85 milijona ljudi potrebovalo nujno pomoč, 146 000 ljudi pa je bilo notranje razseljenih, medtem ko so poznejše poplave poškodovale 100 000 domov, uničile 1 milijon hektarjev pridelkov in porušile infrastrukturo v vrednosti 1 milijarde USD.
• Čeprav se je morska gladina na atlantski strani Afrike dvigala razmeroma enakomerno, skoraj na ravni svetovnega povprečja, se na strani Indijskega oceana morska gladina dviguje nadpovprečno hitro, približno 4,1 mm/leto. To predstavlja različne nevarnosti za obalna območja z nizko nadmorsko višino ter biotsko raznovrstne in družbeno-gospodarsko pomembne mangrove ob obali.

Učinki globalnega segrevanja so v Afriki ne le hujši, ampak je ta celina zaradi različnih razlogov tudi posebej ranljiva za njegove posledice.

• Večina afriških gospodarstev z nizkimi dohodki nima dovolj finančnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje. Te pomanjkljivosti je še dodatno povečala kriza covida-19. Čeprav hitro rastejo, so stopnje finančne penetracije v Afriki še vedno razmeroma nizke, kar pomeni, da ob naravnih nesrečah večina revnih ljudi, ki jih prizadenejo posledice, izgubi celoten vir preživetja in nima zavarovalnega kritja za povračilo izgub.
• Kmetijstvo, ki je še posebej izpostavljeno podnebnim spremembam, še vedno predstavlja približno 30 do 40 % celotnega BDP Afrike, medtem ko je približno 80 % prebivalcev celine odvisnih od kmetijstva z nizkimi donosi in deževnico. V raziskavi Afrobarometer iz leta 2019 je polovica afriških kmetov navedla, da so podnebne spremembe “poslabšale” ali “precej poslabšale” pogoje kmetovanja.
• Številna hitro rastoča afriška mesta so občutljiva na dviganje morske gladine. Po enem od poročil se 76 najhitreje rastočih afriških mest sooča z “ekstremnimi” tveganji, povezanimi s podnebjem. Okoli 30 milijonov Afričanov že živi na poplavno ogroženem območju, podnebne spremembe pa zmanjšujejo tudi zdravje obalnih mangrov na celini, ki so ključni blažilniki obalnih vremenskih razmer.
• Globalno segrevanje bo v prihodnjih desetletjih ogrozilo družbeno-gospodarsko stabilnost v nekaterih najbolj ranljivih afriških regijah. Manjša razpoložljivost vode, manjši pridelek hrane in morebitno povečanje migracij med podeželjem in mesti zaradi podnebnih sprememb lahko ogrozijo socialno kohezijo, zlasti v povezavi z gospodarsko krhkostjo in rastjo prebivalstva. Podnebne migracije so vse pogostejše: samo leta 2017 je bilo po ocenah po svetu prisilno razseljenih 68,5 milijona ljudi, od tega jih je bila tretjina prisiljena v selitev zaradi “nenadnih” vremenskih dogodkov.
• Podrobne študije so pokazale, da se bo v Afriki verjetno pojavila vrsta vplivov na zdravje, povezanih z globalnim segrevanjem, ki jih bodo ponovno najbolj občutile revnejše regije.

Ti učinki bodo verjetno postajali vse hujši.”

V nadaljevanju dr. Byrne izpostavi še nekaj dodatnih dejstev. Če bomo želeli doseči podnebne cilje, bo potrebno zavezo 100 milijard USD do 2030 povečati na 750 milijard USD letno; v afriško gospodarstvo je med leti 2016 in 2018 prišlo samo 25 % podnebnih financ (v azijska gospodarstva 43 %) ali, rečeno drugače, 70 % vseh podnebnih sredstev je bilo namenjenih državam s srednjimi prihodki, kamor se večina afriških držav ne uvršča; povečal se je delež kreditov partnerskim državam, z 52 % v letu 2013 na 74 % v letu 2018, medtem ko je delež donacij padel na 20 %.

Spomnimo se na to, ko bomo jutri brali, koliko solidarnosti premoremo v svetu. Zato potrebujemo močan glas, ki bo pravo sporočilo prenesel na ušesa in vest od nas izvoljenih odločevalcev. Ko govorimo o solidarnosti, govorimo o aktivnem državljanstvu.

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Komentar: Modra raba mehke moči

Komentar: Brez vode enostavno ne gre!

Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope

Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet

Komentar: Kigali, Rim, Glasgow

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Komentar: Solidarnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta sredstva bodo po njegovih besedah nujna tudi za obvladovanje posledic, vključno z močnejšo vročino, vse večjimi sušami ter močnejšimi neurji in poplavami, ki porabijo vse večji delež BDP. Glede na nedavno študijo nekatere afriške države za prilagajanje podnebnim spremembam že zdaj porabijo več kot za zdravstvo in izobraževanje.

“Pogovori o financiranju trajajo dlje časa, zato moramo zdaj imeti načrt z jasnimi mejniki za doseganje ciljev po letu 2025, da bi zagotovili vsakoletne prilive denarja,” je dejal diplomat iz Gabona.

Gre tudi za vprašanje pravičnosti. Podnebni problem so v veliki meri ustvarile Evropa, Severna Amerika in vzhodna Azija, vendar so najhujše posledice na južni polobli. Leta 2009 so bogate države obljubile 100 milijard dolarjev na leto, kar je veljalo za predplačilo in pomembno gesto zaupanja.

Po podatkih študije Gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko Kamerun za prilagajanje podnebnim spremembam namenja skoraj 9 % BDP, Etiopija 8 %, Zimbabve 9 %, Sierra Leone, Senegal in Gana pa več kot 7 %. Tudi pri teh visokih deležih domačega financiranja je študija ugotovila približno 80-odstotno vrzel med potrebami in izdatki.

Gabon spada med peščico držav, ki že imajo ogljično negativno gospodarstvo, saj njegovi obsežni tropski gozdovi v porečju Konga absorbirajo več toplogrednih plinov, kot jih izpustijo tovarne, avtomobili in mesta. Pred kratkim je sprejel ambiciozen podnebni zakon, katerega cilj je zagotoviti, da bo država še naprej odvisna od gozdov in kmetijstva, ne pa od industrije fosilnih goriv. Za dosego tega cilja potrebuje zunanjo podporo, da bo lahko vlada še naprej dvigovala življenjski standard.

Številne afriške države so odvisne od premoga za proizvodnjo električne energije in se niso pridružile izjavi več kot 40 držav o opustitvi tega najbolj onesnaževalnega fosilnega goriva. Gahouma-Bekale je dejal, da je ta zaveza pomemben korak naprej, vendar bodo partnerske države potrebovale več časa.

“To je zelo dobra novica za svet,” je dejal. “Če želimo uspeti pri doseganju pariških ciljev, moramo postopoma opustiti vsa fosilna goriva, med katerimi je tudi premog. Vendar pa so naše razmere v Afriki drugačne. Še vedno smo na poti razvoja. Premoga in nafte ne moremo drastično ukiniti. Za zdaj jih moramo uporabiti za izkoreninjenje revščine in dostopa do energije. Za prehod bomo potrebovali podporo. In biti moramo prilagodljivi. V petih do desetih letih moramo oboje uporabljati skupaj, da bo prehod potekal nemoteno.”

Ta prehod bo odvisen od finančnih sredstev. Afriške države vztrajajo, da morajo bogate države enako strogo izpolnjevati svoje finančne obljube kot obljube o zmanjšanju emisij. To pomeni redno poročanje o višini zagotovljene, potrebne in prejete pomoči.

Prispevek COP26: Afriške države pričakujejo dogovor o financiranju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.