V razpravi so sodelovali:

• Franc Bogovič, evropski poslanec (ELS)
• veleposlanica Eva Tomič, svetovalka v uradu Predsednice RS za podnebno politiko in človekove pravice
• Izidor Ostan Ožbolt, Mladi za podnebno pravičnost
• Jan Kren, Inštitut Jožef Stefan in Društvo EN-LITE

V razpravi, ki jo je vodila prostovoljka skupnosti skupajsmo.eu Lina Jerina Ljubojevič, so se dotaknili nekaterih ključnih vprašanj, povezanih z bojem proti podnebnim spremembam in zavzemanjem za podnebno pravičnost:

• Kakšna je odgovornost industrializiranega globalnega severa do razvijajočega se globalnega juga?
• Je lahko nedavna konferenca COP27 v Egiptu spodbudna novica za podnebje?
• Kako aktualne svetovne krize (epidemija, vojne, …) vplivajo na reševanje podnebnih sprememb? Je podnebna pravičnost še na svetovni agendi?
• Kaj pomeni decembrski dogovor Evropskega parlamenta in Sveta EU o vzpostavitvi mehanizma EU za čezmejni davek na ogljik?
• S kakšnimi ukrepi Slovenija trenutno naslavlja problematiko pravičnega zelenega prehoda?
• Kakšna je vloga mladih pri uresničevanju energetsko-podnebnega prehoda?

Več v posnetku razprave.

Vir: Evropski parlament, Pisarna v Sloveniji

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mladi za mlade: Podnebna pravičnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano se sooča rekordnih 349 milijonov ljudi v 79 državah – leta 2021 jih je bilo 287 milijonov. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo COVID-19 se je število ljudi povečalo za 200 milijonov. Več kot 900.000 ljudi po vsem svetu se bori za preživetje v razmerah, podobnih lakoti. To je desetkrat več kot pred petimi leti, kar je zaskrbljujoče hitro povečanje. Potreben je takojšen odziv. Svetovna skupnost ne sme neizpolniti obljube, da bo do leta 2030 odpravila lakoto in podhranjenost.

Program WFP se sooča z več izzivi – število akutno lačnih ljudi se še naprej povečuje s hitrostjo, ki ji financiranje verjetno ne bo kos, medtem ko so stroški zagotavljanja pomoči v hrani zaradi povišanja cen hrane in goriva rekordno visoki.

Neizpolnjene potrebe povečujejo tveganje lakote in podhranjenosti. Če ne bodo na voljo potrebna sredstva, bo treba plačati izgubo življenj in izničenje težko pridobljenih razvojnih dosežkov.

• Skupaj lahko preprečimo najhujše oblike podhranjenosti, pravi David Beasly, izvršni dorektor WFP.

Toda zakaj je svet bolj lačen kot kdaj koli prej?

To izjemno krizo lakote je povzročila smrtonosna kombinacija različnih dejavnikov.

Konflikti so še vedno največji dejavnik lakote, saj 60 odstotkov lačnih ljudi na svetu živi na območjih, ki so jih prizadele vojne in nasilje. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti spodbujajo lakoto, saj ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove, uničijo njihove vire dohodka in uničijo gospodarstva držav.

Podnebna kriza je eden od glavnih vzrokov za strmo naraščanje lakote v svetu. Podnebni pretresi uničujejo življenja, pridelke in sredstva za preživljanje ter spodkopavajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Lakota bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo sprejel takojšnjih podnebnih ukrepov.

Svetovne cene gnojil so se povzpele še hitreje kot cene hrane, ki same ostajajo na desetletnem vrhu. Posledice vojne v Ukrajini, vključno z višjimi cenami zemeljskega plina, še dodatno ovirajo svetovno proizvodnjo in izvoz gnojil – zmanjšale so se zaloge, zvišale cene in grozi zmanjšanje pridelka. Visoke cene gnojil bi lahko sedanjo krizo cenovne dostopnosti hrane spremenile v krizo razpoložljivosti hrane, ob zmanjšanju proizvodnje koruze, riža, soje in pšenice v letu 2022.

Stroški so prav tako rekordno visoki: mesečni stroški poslovanja WFP so za 73,6 milijona USD višji od povprečja za leto 2019, kar je osupljivo povečanje za 44 odstotkov. Z dodatnimi sredstvi, ki se zdaj porabijo za operativne stroške, bi prej en mesec nahranili 4 milijone ljudi. V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno z zmanjšanjem obrokov, da bi lahko dosegel več ljudi. To pomeni, da je treba lačnim vzeti, da bi nahranili stradajoče.

Od srednjeameriškega suhega koridorja in Haitija prek Sahela, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in nato proti vzhodu do Afriškega roga, Sirije, Jemna in vse do Afganistana konflikti in podnebni pretresi milijone ljudi spravljajo na rob lakote.

Lani je svet zbral izjemna sredstva – samo za WFP je bilo namenjenih rekordnih 14 milijard ameriških dolarjev – za reševanje svetovne prehranske krize brez primere. V državah, kot je Somalija, ki je bila na robu lakote, je mednarodna skupnost stopila skupaj in uspela rešiti ljudi. Vendar pa ni dovolj, da bi ljudi le ohranili pri življenju. Moramo iti še dlje, to pa lahko dosežemo le z odpravljanjem temeljnih vzrokov za lakoto.

Posledice, če ne bomo vlagali v dejavnosti odpornosti, bodo odmevale prek meja. Če skupnosti ne bodo usposobljene za prenašanje šokov in stresov, bi to lahko povzročilo povečanje migracij ter morebitno destabilizacijo in konflikte. To nam je pokazala nedavna zgodovina: ko je programu WFP leta 2015 zmanjkalo sredstev za prehrano sirskih beguncev, ti niso imeli druge izbire, kot da zapustijo taborišča in poiščejo pomoč drugje, kar je povzročilo eno največjih begunskih kriz v novejši evropski zgodovini.

WFP s svojim delom, ki spreminja življenja, pomaga graditi človeški kapital, podpira vlade pri krepitvi programov socialne zaščite, stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga, da bolje preživijo nenadne pretrese, ne da bi izgubili vse svoje premoženje.

V samo štirih letih izvajanja programa za povečanje odpornosti v Sahelu so WFP in lokalne skupnosti spremenili 158 000 hektarjev neplodnih polj na območju Sahela v petih afriških državah v kmetijska zemljišča in pašnike. Več kot 2,5 milijona ljudi je imelo koristi od integriranih dejavnosti. Dokazi kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni na sezonske pretrese in imajo boljši dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je zemlja, ki jo lahko obdelujejo. Družine, njihovi domovi, premoženje in polja so bolje zaščiteni pred podnebnimi nevarnostmi. Podpora služi kot varovalo pred nestabilnostjo, saj združuje ljudi, ustvarja mreže socialne varnosti, ohranja zemljišča produktivna in ponuja priložnosti za delo – vse to pomaga prekiniti krog lakote.

Še en primer: vodilni program WFP za mikro zavarovanje – pobuda R4 Rural Resilience – ščiti približno 360 000 kmečkih in pastirskih družin pred podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo pridelke in preživetje v 14 državah, med drugim v Bangladešu, Salvadorju, Etiopiji, Fidžiju, Gvatemali, Keniji, na Madagaskarju in v Zimbabveju.

Hkrati WFP sodeluje z vladami v 83 državah pri krepitvi ali vzpostavitvi nacionalnih varnostnih mrež in socialne zaščite, ki upošteva prehrano, kar nam omogoča, da dosežemo več ljudi kot z nujno pomočjo v hrani.

Vendar samo humanitarna pomoč ni dovolj. Usklajena prizadevanja vlad, finančnih institucij, zasebnega sektorja in partnerjev so edini način za ublažitev še hujše krize leta 2023. Dobro upravljanje je zlata nit, ki drži družbo skupaj in omogoča rast človeškega kapitala, razvoj gospodarstva in blaginjo ljudi.

Svet potrebuje tudi globlje politično udejstvovanje, da bi dosegel ničelno stopnjo lakote. Samo politična volja lahko konča konflikte v krajih, kot so Jemen, Etiopija in Južni Sudan, in brez trdne politične zaveze za zajezitev globalnega segrevanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, se bodo glavni dejavniki lakote nadaljevali.

Vir: World Food Programme, 2023

Prispevek Svetovna prehranska kriza V 2023 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ministrica Fajon je že septembra 2022 imenovala posebne odposlance z namenom zagotavljanja prepoznavnosti prednostnih področij slovenske zunanje politike. Za posebnega odposlanca za prihodnost Evrope je bil imenovan veleposlanik Iztok Mirošič. Opravljal bo naloge, povezane z Evropo, Evropsko unijo, Sredozemljem, južno in vzhodno soseščino ter z drugimi ključnimi in strateško občutljivimi vsebinami delovanja Slovenije v mednarodnem okolju. Za posebnega odposlanca za institucionalne zadeve EU je bil imenovan veleposlanik dr. Rado Genorio. Opravljal bo naloge, povezave s splošnimi in institucionalnimi zadevami EU. Veleposlanik Franc But je bil imenovan za posebnega odposlanca za Varnostni svet OZN, ki bo opravljal naloge, povezane s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025. Posebni odposlanec za Zahodni Balkan je postal veleposlanik Anžej Frangeš, ki bo opravljal naloge, povezane z regijo, ključnimi akterji v regiji in mednarodni skupnosti. Posebna odposlanka za vodno diplomacijo pa je postala veleposlanica Tatjana Miškova, ki bo opravljala naloge, povezane z vodno diplomacijo v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Na mesto posebne odposlanke za podnebno diplomacijo je bila na novo, namesto veleposlanice Eve Tomič, imenovana veleposlanica dr. Smiljana Knez. Opravljala bo naloge, povezane s podnebno diplomacijo ter z zunanjimi vidiki podnebnih politik v Sloveniji in v mednarodnem okolju.

Imenovani odposlanci so strokovnjaki za posamezna prednostna področja zunanje politike, ki pomagajo pri oblikovanju stališč in pridobivanju informacij z namenom boljšega in učinkovitejšega izvajanja slovenske zunanje politike. Njihove glavne naloge so med drugim vzpostavljanje in vzdrževanje rednih stikov s ključnimi mednarodnimi partnerji, akterji na političnem in gospodarskem področju ter s civilno družbo, priprava obiskov in srečanj predstavnikov vlade s predstavniki tujih držav in mednarodnih organizacij ter oblikovanje predlogov slovenskih stališč do ključnih zunanjepolitičnih vprašanj z namenom krepitve vloge Slovenije v mednarodnem prostoru. Pri izvajanju nalog posebni odposlanci sodelujejo z državnimi sekretarji, sektorji in službami zunanjega ministrstva ter z diplomatskimi predstavništvi in konzulati v tujini.

Imenovani posebni odposlanci so karierni diplomati, redno zaposleni v Ministrstvu za zunanje zadeve, ki imajo bogate mednarodne izkušnje. Njihovo obstoječe znanje, izkušnje in vzpostavljeni stiki v mednarodnem prostoru v največji možni meri prispevajo k doseganju zunanjepolitičnih ciljev v skladu s strategijo slovenske zunanje politike in Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije.

Vir: MZZ

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Posebni odposlanki in odposlanci za ključne strateške usmeritve slovenske zunanje politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V projektu Onkraj zgodb bo tako nastala podobna knjižica z glasovi ljudi, ki okoljsko krizo že doživljajo v tem trenutku, in prav vi jim jo lahko pomagate soustvariti.

Več o tečaju na spletni strani Društva Humanitas.

PRIJAVITE se lahko do 29.1.2023 preko obrazca.

Pričetek tečaja: 13.2.2023. Vse ostale podrobnosti si lahko preberete v vabilu ali pišete na viktorija@humanitas.si ali manca@humanitas.si.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Humanitas in Umanotera vabita na spletni tečaj o podnebnih migracijah in globalnem učenju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot so takrat zapisali v sporočilu za javnost, je cilj partnerstva “vzpostaviti varno in trajnostno oskrbo s surovinami, rafiniranimi materiali in obnovljivim vodikom v podporo zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstev partneric. Partnerstvo bo poglobilo sodelovanje na področjih, ki bodo koristila obema stranema. Povečalo bo lokalno dodano vrednost v Namibiji, saj bo podprlo razvoj vrednostnih verig rudarstva in obnovljivega vodika. Prav tako bo podprlo vrednostne verige trajnostnih surovin ter sprostilo priložnosti za naložbe in financiranje za posodobitev namibijske industrije, kar bo spodbudilo gospodarski in socialni razvoj.”

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem povedala: „V veliko veselje mi je podpisati ta sporazum med EU in Namibijo o razvoju vrednostnih verig surovin in obnovljivega vodika. S tem bomo storili velik korak naprej k uresničitvi podnebnih ciljev EU, poleg tega pa bo sporazum koristil Namibiji, ki je med najuspešnejšimi afriškimi državami pri razvoju obnovljivega vodika. Evropa s tem partnerstvom kaže svojo zavezanost sodelovanju s partnerskimi državami pri naših skupnih zavezah za bolj zeleno in odpornejšo prihodnost v skladu s strategijo Global Gateway. Predsedniku Geingobu se zahvaljujem za njegovo predanost in se veselim nadaljnjega sodelovanja. To partnerstvo je ključni korak v krepitvi odnosov med EU in Namibijo, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, poglobljenem političnem dialogu in konkretnih projektih sodelovanja.“

Partnerstvo ima šest glavnih stebrov:

1. vključevanje vrednostnih verig surovin in obnovljivega vodika, kadar je to mogoče, vključno z mreženjem, novimi poslovnimi modeli ter spodbujanjem in olajševanjem trgovinskih in naložbenih povezav;
2. sodelovanje za učinkovito uporabo okoljskih in socialnih meril ter meril v zvezi z upravljanjem, pa tudi za uskladitev z mednarodnimi standardi;
3. mobilizacija sredstev za razvoj nematerialne in materialne infrastrukture, potrebne za razvoj projektov in spodbujanje financiranja zasebnega sektorja, s sodelovanjem na področju trgovinskih zadev, vključno z vključevanjem, in izboljšanje naložb v podnebne ukrepe;
4. krepitev zmogljivosti, usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti v vrednostnih verigah surovin in obnovljivega vodika;
5. sodelovanje na področju raziskav in inovacij v vrednostni verigi surovin, tudi v zvezi z znanjem o mineralih in krožnostjo, vodikovimi tehnologijami ter znanji in spretnostmi;
6. regulativna uskladitev, standardi in certificiranje.

EU in Namibija sta se zavezali, da bosta pripravili operativni časovni načrt za obdobje 2023–2024 s konkretnimi skupnimi ukrepi, dogovorjenimi v šestih mesecih po podpisu memoranduma o soglasju. Ti ukrepi se bodo izvajali v tesnem sodelovanju z ustreznimi industrijskimi in finančnimi deležniki iz držav članic EU in Namibije.

Vzporedno z memorandumom o soglasju sta Evropska investicijska banka (EIB) in Namibija danes podpisali skupno izjavo o poglobitvi sodelovanja za podporo energiji iz obnovljivih virov, vključno z obnovljivim vodikom. EIB in Namibija si bosta prizadevali za izvedbo posojila EIB Global vladi Namibije v višini do 500 milijonov evrov. To posojilo bo omogočilo dolgoročne trajnostne projekte in naložbe.
Ozadje

Vrednostne verige surovin in obnovljivega vodika so ključnega pomena za zeleni in digitalni prehod, saj so bistvene za uvedbo kritičnih tehnologij, kot so vetrne turbine (z magneti redkih zemelj) in polprevodniki (polikristalni silicij). Tehnologija obnovljivega vodika poleg tega omogoča razogljičenje sektorjev, v katerih je emisije težko zmanjšati, in energijsko intenzivnih panog.

EU mora kot osnovni pogoj za doseganje ciljev za zeleno in čisto energijo zagotoviti trajnostno oskrbo s surovinami, zlasti kritičnimi. Komisija je v okviru akcijskega načrta o kritičnih surovinah že začela vzpostavljati partnerstva s tretjimi državami, bogatimi z viri, pri čemer uporablja vse instrumente zunanje politike in spoštuje svoje mednarodne obveznosti.

Komisija je v imenu EU že sklenila tri strateška partnerstva na področju surovin, in sicer s Kanado (junija 2021), Ukrajino (julija 2021) in Kazahstanom (november 2022). Ta partnerstva obema stranema omogočajo, da pospešita trgovino in naložbe v zanesljivo, trajnostno in odporno vrednostno verigo surovin, ki je ključna za prehod na podnebno nevtralna in digitalizirana gospodarstva. Partnerstvo z Ukrajino, ki je bilo delno prekinjeno zaradi ruske invazije, se bo ponovno začelo izvajati med evropskim tednom surovin 2022.

Predsednica von der Leyen in namibijski predsednik Hage Geingob sta ob robu vrha EU-Afrika februarja 2022 razpravljala o vzpostavitvi partnerstva na področju vrednostnih verig trajnostnih surovin in obnovljivega ogljika kot ene od vodilnih pobud strategije Global Gateway.

Dodatne informacije

Izjava predsednice o memorandumu o soglasju z Namibijo

Memorandum o soglasju

Akcijski načrt o kritičnih surovinah

Citati

“Po včerajšnjem podpisu partnerstva s Kazahstanom na področju trajnostnih surovin, obnovljivega vodika in baterij smo danes podpisali še partnerstvo z Namibijo, ki podpira podobne cilje. Ti partnerstvi bosta imeli ključno vlogo pri zagotavljanju evropske konkurenčnosti na svetovni ravni ter pri razvoju odpornosti industrije v Evropi in partnerskih državah. Naš končni cilj je diverzificirati oskrbo s kritičnimi viri za naša gospodarstva v skladu s prihodnjim aktom o kritičnih surovinah. Partnerstvo z Namibijo bo prav tako bistveno podprlo to državo pri diverzifikaciji gospodarstva. Sporazuma, sklenjena v rekordnem času, sta pomemben korak v zvezi s tem in prepričana sem, da bosta koristila vsem stranem.”

Komisar za notranji trg Thierry Breton

“Partnerstvo med Namibijo in EU kot oprijemljiv dokaz našega okrepljenega sodelovanja z Afriko in rezultat strategije Global Gateway podpira trajnostni razvoj in lokalne vrednostne verige v Namibiji. Poleg tega EU omogoča, da diverzificira svoja partnerstva in dostopa do trajnostno pridobljenih surovin. Namibija je med vodilnimi v svetu na področju razvoja vodika in zaupanja vredna partnerica EU pri zelenem prehodu. To enakopravno partnerstvo ustvarja trdno platformo za večjo trajnostnost tako v Namibiji kot v EU.”

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen

Pripravil: AK z uporabo virov EK

Prispevek Evropska unija z Namibijo sklenila strateško partnerstvo na področju trajnostnih surovin in obnovljivega vodika je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V uvodnem nagovoru je zasl. prof. dr. Bojko Bučar je v imenu Društva za Združene narode za Slovenijo poudaril pomen in aktualnost človekovih pravic, tudi v času podnebne krize. Mladi si želijo živeti v svetu, kjer bodo lahko imeli vsaj enake priložnosti kot sedanja generacija. To pa ne bo možno, če ne bomo aktivno pristopili k reševanju posledic podnebnih sprememb.

Patricija Virtič, vodja področja za globalno učenje pri Platformi SLOGA se je zahvalila mentorjem, ki spodbujajo mlade k razmišljanju o kompleksnih temah in globalnih izzivih. Še posebej se je zahvalila vsem natečajnikom, ki so s svojimi deli dali misliti tudi izbirni komisiji. »Mladi imate pomembno vlogo pri udejanjanju človekovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja. Ob nekaterih delih mladih in pogledih na to izzivov polno problematiko so bile debate živahne tudi med delom izbirnih komisij,« je poudarila.

Prek spremnega nagovora je navzoče nagovorila tudi Lucija Tacer, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in nekdanja mladinska delegatka pri OZN.

(c) Platforma SLOGA

Slavnostni nagovor je imela Darja Rokavec, pedagoginja na Gimnaziji Ptuj, ki ji je Društvo Humanitas, članica Platforme SLOGA, podelilo naziv Naj učiteljica globalnega učenja 2022. Darja Rokavec je postala tudi Ime meseca novembra na Valu 202.

(c) Platforma SLOGA

Sledila je razglasitev in podelitev nagrad za najboljša literarna in fotografska dela ter meme osnovnošolcev, srednješolcev in mladih do 29. leta na temo podnebnih sprememb. Na natečaj je prispelo 54 del, izbirne komisije pa so v vsakem sklopu izbrale najboljše. Podelili so tudi nagradi za najizvirnejšo fotografsko in literarno delo.

Ob zaključku je Rebeka Virtič predstavila mednarodno razstavo stripov Talking Bubbles, pri kateri je tudi sama sodelovala. Obiskovalci so si lahko v neformalnem delu ob prigrizku in druženju ogledali nastale umetnince. Mladi, med 14. in 20. letom, so s svojo kreativnostjo želeli pokazati in navdahniti svet k spremembam, naslavljanju globalnih izzivov in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Udeleženci iz Slovenije, Češke, Portugalske in Poljske, zmagovalci nacionalnih natečajev, so poleti ustvarjali na mladinskem taboru na Portugalskem. Projekt Projekt je del programa Erasmus+, v Sloveniji pa ga izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija.

Podnebne spremembe pomenijo za spoštovanje človekovih pravic velik izziv. Ekstremni okoljski pojavi bodo imeli negativen vpliv na spoštovanje človekovih pravic po svetu tudi v prihodnosti. Največje posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo ranljive skupine ljudi: revni, manjšine, otroci in starejši. Tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, čutijo največje posledice. Spremenjeno podnebje sili ljudi v migracije, s tem pa lahko postanejo žrtve izkoriščanja.

Podnebne spremembe poglabljajo globalne krivice. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in  prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic.

Več o nagrajencih si preberite na spodnjih povezavah:

• Najboljša literarna dela mladinskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Nagrajenci mladinskega fotografskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Kako podnebne spremembe ujeti v meme?

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Z mladimi o človekovih pravicah v času podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V njem smo Vlado pozvali, da Slovenija podpre bolj konstruktivno začetno stališče Sveta in s svojim glasom podpre splošni pristop, ki bo:

• zagotovil, da bo direktiva zajemala celotno vrednostno verigo, vključno z vplivi na vse deležnike_ce do samega dna vrednostne verige;
• razširil (in ne skrčil) obseg pravic in vplivov, ki jih zajema direktiva, vključno z zagotavljanjem potrebne skrbnosti na področju podnebnih sprememb in s konkretnimi načrti prehoda v trajnostno družbo;
• okrepil določbe o dostopu do pravnega varstva in odpravi ovire, s katerimi se pogosto srečujejo tožniki v primerih, povezanih s kršitvami človekovih pravica in škodo za okolje, ki jih povzroča poslovanje podjetij.

Svet je 1. decembra 2022 sprejel pogajalsko stališče („splošni pristop“) glede direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Zapisali so, da “direktiva o skrbnem pregledu določa pravila o obveznostih velikih podjetij v zvezi z dejanskimi in morebitnimi škodljivimi vplivi njihovih dejavnosti ter dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev na človekove pravice in okolje. Določa tudi pravila o kaznih in civilni odgovornosti za kršitev teh obveznosti. Poleg tega določa, da morajo podjetja sprejeti načrt, s katerim zagotovijo, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s Pariškim sporazumom.” Direktiva bo EU pomagala pri prehodu na bolj podnebno nevtralno in bolj zeleno gospodarstvo, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru in ciljih trajnostnega razvoja OZN, so še poudarili v sporočilu po sprejemu splošnega pristopa.

Vendar je zaradi pritiska Francije, Italije, Španije in Slovaške, ki so zagrozile z blokado, svet finančnih ministrov iz predloga Evropske komisije izbrisal dve pomembni sestavini direktive.

Kot je poročal EuroActiv, so finančni ministri sprejeli manj daljnosežne določbe o odgovornosti za škodo, ki se zgodi v vrednostni verigi podjetja. Poleg tega je bil po prizadevanjih Francije, Španije, Italije in drugih držav zavržen pojem “vrednostne verige” v korist ožje opredeljene “verige dejavnosti”, ki zajema predvsem dobavno verigo podjetij in le zelo omejen del verige, ki se nahaja na koncu proizvodne verige.

Prav tako je francoska vlada je s potezo, ki je med nekaterimi malimi in srednje velikimi državami članicami povzročila veliko nezadovoljstva, dosegla tudi izločitev finančnega sektorja iz področja uporabe CSDDD. To pomeni, da banke ne bi mogle biti odgovorne za kršitve človekovih pravic, ki se zgodijo pri poslovnih dejavnostih, financiranih z njihovimi posojili.

Češko predsedstvo Sveta EU je našlo kompromis, da bi bila vključitev finančnih storitev v področje uporabe zahtev po dolžni skrbnosti za države članice neobvezna. Vendar bi to lahko dejansko povzročilo izključitev finančnih storitev v številnih državah članicah, ki ne želijo tvegati ogrožanja konkurenčnosti svojega bančnega sektorja v EU.

Torej se boj za učinkovito direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti nadaljuje.

Pripravil: AK

Prispevek Ošibitev učinkovitosti pristopa do skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predstavitev kart je dosegljiva tudi na Youtube-u.

Ob tem so tudi zapisali, da “naš planet doživlja velike in pospešene podnebne spremembe, ki se tičejo vseh nas, ne glede na to, kje živimo. Če želimo biti podnebju prijaznejši, moramo spremeniti dosedanje navade in ravnanja glede prevoza, nakupovanja, hrane, embalaže, uporabe energije ipd. Vsak mora opraviti svoje delo. Le tako bomo oblikovali prihodnost, v kateri nam ne bo grozilo vedno več in več posledic podnebnih sprememb ter posledično vedno več in več oseb, ki bodo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov morale zapustiti svoje domove.”

Vabljeni k uporabi tega zanimivega didaktičnega pripomočka, primernega za vse, ki si želite izvedeti več o soodvisnosti med podnebnimi spremembami in okoljskimi migracijami.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Karte “Odidem-Ostanem” na voljo na spletu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Isvilaine da Silva Conceição je državnemu sekretarju Vajglu predstavila stališče mladih, ki jih je zastopala na podnebni konferenci v Egiptu, pogovorila pa sta se tudi o rezultatih in sprejetih sklepih. Državni sekretar je ob tem poudaril pomembnost sodelovanja in vključitve mladih v procese odločanja o temah, ki bodo vplivale na njihovo prihodnost.

Spregovorili smo tudi o nujnem povezovanju dejavnosti globalnega učenja in boja zoper podnebne spremembe. Ob tem smo se dotaknili še problematike podnebnega sklada, ki bi lahko na področju razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in globalnega učenja prispeval veliko

Pogovor se je zaključil s spodbudo državnega sekretarja k nadaljnjemu aktivnemu opozarjanju tako svojih vrstnikov, širše javnosti, kot tudi političnih akterjev o nujnosti zagotavljanja podnebne, rasne in spolne pravičnosti.

Naj ob tem še omenimo, da je državni sekretar Vajgl že pred odhodom na COP27 poudaril, “da je nujno treba okrepiti globalni odziv za naslavljanje izrednih podnebnih razmer zaradi neposredne in eksistencialne grožnje človeštvu, ekosistemom in biotski raznovrstnosti. Potrebno je sprejeti ukrepe za takojšnje in močno zmanjšanje toplogrednih plinov v vseh sektorjih. Vse pogodbenice, še posebej velike onesnaževalke, bi morale čim prej sprejeti in predstaviti ambiciozne cilje in politike. Državni sekretar je še izpostavil pridružitev Slovenije pobudi Španije in Senegala t.i. Mednarodnemu zavezništvu za odpornost na suše, s ciljem spremeniti trenutni način odpornosti na suše, ki temelji na odzivanju na krize, v bolj proaktiven način, ki bo temeljil na preučitvi tveganj.” (Vir)

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Climate Of Change ekipa na pogovoru z DS Vajglom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zanimiva in dinamična izmenjava je potekala 23. novembra 2022 o potrebi po izobraževanju in ozaveščanju ne samo mladih, temveč vseh generacij o vzrokih in posledicah podnebnih spremembe. Pri tem lahko globalno učenje kot izkustveno učenje igra še posebej pomembno vlogo. PRav tako smo izpostavili pomen vključevanja mladih v odločanje o ukrepih za boj zoper podnebne spremembe.

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je osemletni celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija učinkoviteje dosegla cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 oziroma hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE je pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor povezanih 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. S svojimi aktivnostmi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij TGP, določenih v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za doseganje notranje zakonodajnih ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP.

Ključne vsebine so: Zeleno javno naročanje; Trajnostna gradnja in učinkovita raba energije v stavbah in podjetjih; Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF); Ozaveščanje in krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo; Odpadna hrana; Trajnostna mobilnost; Celostni projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Več na spletni strani projekta.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Care4Climate sreča #ClimateOfChange je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na začetku je izpostavila, da je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov letos poleti skoraj univerzalno potrdila novo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja – na pobudo Slovenije in še štirih članic ZN. Na COP27, katerega se je udeležila, si je Slovenija prizadevali to vsebino smiselno vključiti v delo podnebne konference. Za Slovenijo je pomembna tudi podnebna varnost v luči izgradnje miru.

Veleposlanica Tomičeva in ambasadorka mladih Isvilaine da Silva sta si izmenjali izkušnje sodelovanja na srečanju pogodbenic v Sharm el Sheiku, kjer sta nastopili v različnih vlogah. Veleposlanica Tomičeva je poudarila pomen vključevanja mladih v procese odločanja.

Sicer je pa pozicija posebne odposlanke za podnebno diplomacijo novost in v prvi vrsti izkazuje potrebo po okrepitvi razprave in odločanja z upoštevanjem učinkov podnebne krize. “Zavzemala se bom za podnebno varnost in zeleno ukrepanje. Podnebni zlom lahko s skupnimi močmi še vedno preobrnemo v zeleno in trajnostno sožitje ter dobrobit vseh,” je povedala veleposlanica Eva Tomič, posebna odposlanka Ministrstva za zunanje zadeve RS za podnebno diplomacijo v posebnem video nagovoru slovenske javnosti. (Vir)

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Srečanje posebne podnebne odposlanke Eve Tomič s podnebno aktivistko konzorcija #ClimateOfChange je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zelo zanimiv pogovor, ki je potekal v živo in preko zooma, se je dotaknil različnih vsebin – od diskriminacije in rasizma v sodobnem svetu do pomena spletnega aktivizma, predvsem mladih. Ob tem je Isvilaine da Silva še posebej izpostavila tradicionalno povezanost korporacij in kapitalizma ter patriarhalne ideologije, ki ženske zmeraj postavlja v pozicijo Druge.

O samem srečanju so zanimiv prispevek objavile Kolegice, zelo zanimiv projekt Zavoda Nefiks.

Projekt predvsem omogoča mladim ženskam, ki vstopajo na trg dela, mreženje in pridobivanje kompetenc prihodnosti. Kot so zapisale, so v preteklih letih Kolegice “delovale kot klubi – mlade ženske so se srečevale na tedenskih srečanjih, kjer so udeleženke razvijale svoj karierni načrt, ter skupaj z ostalimi udeleženkami pripravljale dogodke, ki so prispevali k njihovem kariernemu razvoju (npr. izobraževalne delavnice na teme sestavljanja CV-ja, obiski podjetij, gostitev predavateljev s področja samozaposlitve, marketinga,..).”

Zahvala za dobro razpravo gre tudi Društvu Forum za enakopraven razvoj, ki nas je povezal z Nefiksomo pri izvedbi tega zanimivega pogovora. Forum za enakopraven razvoj je na srečanju predstavil karte “Oddidem – Ostanem”, ki so jih razvili v sklopu projekta istoimenskega naslova, ki ga je financiral konzorcij #ClimateOfChange. Več o projektu in kartah lahko izveste na njihovi spletni strani.

Karte ODIDEM-OSTANEM – navodila in prenos za tisk

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek O okoljskem rasizmu in pomenu aktivizma mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.