V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije.

Več o globalnih ciljih na spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Ne spreglejte tudi videa za sklop mir, videa za sklop planet, videa za slop blaginja in videa za sklop ljudje.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o partnerstvih in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije.

Več o globalnih ciljihna spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Ne spreglejte tudi videa za sklop mir, videa za sklop planet in videa za sklop ljudje.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o blaginji in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije.

Več o globalnih ciljihna spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Ne spreglejte tudi videa za sklop mir in videa za sklop ljudje.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o planetu in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dijaki in dijakinje so spoznavali, kako prepoznati lažne novice in dezinformacije, ter razpravljali o migracijah v medijih.

Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Z dijaki in dijakinjami Gimnazije Celje – Center o medijski pismenosti in migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Delavnica je še posebej oblikovana za nevladne organizacije in druge zagovorniške organizacije, ki vsak dan ustvarjamo zgodbe za javnost. Te bodo še posebej pomembne v času prihajajočega predsedovanja EU, ki bo povečalo odzivnost različnih javnosti na vsebinska področja, kjer nevladne organizacije delujemo. Potekala bo 7. septembra med 9.30 in 15.30 v Sejalnici platforme SLOGA na Metelkova 6 v Ljubljani (II. nadstropje).

Delavnico bo vodila izkušena novinarka, urednica in raziskovalka, dr. Sonja Merljak Zdovc.

Na delavnico obvezne prijave in sicer do 4. septembra 2020, do 15.00. Število mest je omejeno.

Več o izvajalki, programu in prijavah v priponki.

Dogodek je izveden s finančno pomočjo projekta ‘Towards an open, fair and sustainable Europe in the world – EU Presidency Project 2019-2021’, ki ga financirata Evropska unija in ga izvajajo nacionalne platforme FINGO, FOND in CROSOL v sodelovanju z evropskim združenjem CONCORD. Projekt v Sloveniji sofinancira Ministrstvo za javno upravo, izvaja ga platforma SLOGA.

Prispevek Kreativno pisanje za razvojno sodelovanje in še več je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije.

Več o globalnih ciljihna spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Ne spreglejte tudi videa za sklop mir.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o ljudeh in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. nastaja niz videov, ki globalne cilje predstavljajo šolarjem. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen in razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja. Uporabljajo jih tudi drugi izobraževalci pri svojem delu s šoloobveznimi otroci.

Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije. 17 ciljev je razdeljenih na pet področij: ljudje, planet, blaginja, mir in partnerstvo.

Več o globalnih ciljihna spletni strani www.globalni-cilji.si in v priročniku Z globalnim učenjem do globalnih ciljev, ki cilje trajnostnega razvoja predstavlja tudi skozi perspektivo globalnega učenja in nakazuje možne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v večjih ali manjših skupinah.

Video so pripravili v Zavodu Časoris, članu platforme SLOGA, ki izdaja tudi spletni časopis za otroke Časoris.

Video je nastal v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ozaveščevalni video o miru in globalnih ciljih za otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pridružite se brezplačnemu interaktivnemu spletnemu seminarju v organizaciji Časorisa, ki bo trajal 45 minut. Potekal bo v četrtek, 18. junija, s pričetkom ob 13.30.

Za več informacij jim lahko pišete na urednik@casoris.si.

Brezplačni spletni seminar je namenjen vsem, ki jih zanima, kako prepoznati lažne novice in se zavarovati pred dezinformacijami oziroma prevarami in zlorabami na spletu.

Slika: Časoris

Brezplačni spletni seminar pripravljamo v okviru projekta Alumni za boljšo znanstveno in zdravstveno pismenost (Alumni Advancing Science and Health Literacy), ki ga sofinancira U.S. Embassy Ljubljana.

Prispevek Kako prepoznati lažne novice in ostati varni na spletu? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na prvem usposabljanju so udeleženke_ci v okviru delavnic razmišljali, kako mladim približati trajnostno naravnanost (delavnico je izvedla Alenka Sedlar Špehar z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana) in jih angažirati glede podnebne (predavanje Aje Vrenjak iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost) ter davčne pravičnosti (delavnica z Marušo Babnik z Ekvilib inštituta) in o vprašanjih etičnega odločanja v digitalni dobi (predavanje doc. dr. Darije Aleksić z Ekonomske fakultete). Drugo usposabljanje je naslovilo medijsko pismenost v povezavi z migracijami (delavnica v izvedbi dr. Sonje Merljak Zdovc z Zavoda Časoris), enakost spolov in spolne stereotipe (delavnica z Ano Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj), podnebne spremembe ter migracije (izkustvena delavnica s Tino Trdin z Društva Humanitas) in ozaveščanje o otrokovih pravicah z uporabo digitalnih orodij (predstavitev mag. Maše Gorjup z UNICEF Slovenija).

Usposabljanji sta potekali v okviru evropskega projekta #MigratED, ki združuje devet partnerjev iz Italije, Portugalske, Grčije, Cipra in Slovenije. Projekt si prizadeva razširjati dobre prakse globalnega učenja o vprašanjih medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter ozaveščati mlade o človekovih pravicah in migracijah z uporabo digitalnih orodij, s tem pa prispevati k vključujočem izobraževanju tudi za otroke ter mlade z migrantskim ozadjem.

Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina videa odraža le poglede avtorjev in ne uradnih stališč financerjev.

Angleška različica videa

Prispevek O poudarkih usposabljanj #MigratED v kratkem videu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot poudarja Časoris je domišljija otrok bujna, marsikaj pa slišijo napol. Njihove zmožnosti analiziranja, racionaliziranja in logičnega sklepanja se šele razvijajo, zato jim moramo pomagati razumeti, kaj se dogaja. Kako jim pojasnimo skrbi in ukrepe? Vsakdanjik obiskovanja vrtca in šole se je spremenil, svojih najljubših aktivnosti ne bodo mogli nekaj časa obiskovati in opravljati, stvari pa bodo drugačne tudi doma.

Možgani so narejeni tako, da se dobre novice od njih odbijajo, slabe pa tako rekoč lepijo nanje, pravijo psihologi. Ta nagnjenost k negativnosti je samozaščitni mehanizem. Zaradi njega vidimo stvari kot bolj ogrožujoče, kot v resnici so.

Dogodki, kot je širjenje okužb s koronavirusom, so zato primerna priložnost za pogovor z otroki, zakaj nek pojav postane udarna medijska novica. Pa tudi za to, kako se širijo polresnice in dezinformacije.

Ameriški spletni portal NBC News je za nasvete prosil otroško psihologinjo Vanesso Lapointe in strokovnjakinjo Sierro Filucci iz organizacije Common Sense Media.

Mlajši otroci

Najmlajši novice o koronavirusu lahko slišijo marsikje, na primer doma, mimogrede, ko starši poslušajo poročila ali pa se o njem pogovarjajo. Ali pa v avtomobilu, med vožnjo iz vrtca domov. Pomembno je, da jim razložimo, zakaj toliko govorimo o koronavirus, saj jih bo sicer lahko zelo strah. Kot poudarja Sierra Filucci, »Najpomembnejše je, da jih prepričamo, da so varni.«

»Njihov svet je zelo majhen. Najbolj jih zanima, kaj počnejo starši, sorojenci in hišni ljubljenčki. Poskušajte jih odvrniti od novic, saj ne zmorejo razlikovati resničnosti od fantazije. Novice težko postavijo v kontekst in ne razumejo, ali je to, o čemer poročajo mediji, blizu ali daleč,« dodaja Sierra Filucci.

Ko se pogovarjate z njimi o koronavirusu, pravi strokovnjakinja, bodite pozorni na to, kaj zmorejo razumeti. Uporabljajte jezik in izraze, ki jih lahko razumejo.

Otroci v šoli

Šolarji veliko informacij izvedo od vrstnikov, v šoli ali na igrišču, pa tudi na družbenih omrežjih. Zato je toliko bolj pomembno, da se z njimi pogovarjate, saj bodo sicer dobili informacije drugje, morda bodo manj verodostojne, opozarja Vanessa Lapointe.

Tudi informacije, ki jih vi posredujete, morajo biti verodostojne. Naj ne temeljijo na pesimizmu in naj ne pripomorejo k širjenju panike. Osredotočite se na spodbudna sporočila, ampak pri tem ne smete prikrivati slabih novic, dodaja psihologinja.

Poskrbite še, da se bo otrok zavedal higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok, kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust. Pri prenosu informacij se lahko poslužite prenosa informacij na zanimive načine, ki bodo informacije konkretizirali.

Najstniki

Najstnike lahko pomirimo, če informacije postavimo v kontekst, pravi Sierra Filucci. Lahko jim na primer razložimo, da se ljudje vsako leto okužijo z gripo, ki je tudi za nekatere smrtonosna bolezen, pa vendar o tem mediji ne poročajo tako pogosto, kot sedaj o koronavirusu.

Ker je koronavirus nekaj novega, o njem veliko bolj poročajo. To še nujno ne pomeni, da bi nas moralo zelo zelo skrbeti. Prav pa je, da smo pozorni in previdni.

Najstnike tako vedno znova lahko opozarjamo, naj ohranjajo priporočeno razdaljo poldrugega metra in naj si temeljito umivajo roke. Povemo jim, da se virusi in bakterije nahajajo na površinah, na primer na kljukah, stikalih, nakupovalnih košaricah, denarju… Zato je zelo pomembno, da si roke umivajo pogosto in temeljito. Opozoriti jih moramo tudi druge higienske ukrepe, kot je kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust.

To je tudi priložnost za medijsko opismenjevanje mladih. Z njimi se lahko pogovorimo, kako naj ločijo dejstva od polresnic in nepreverjenih informacij, dezinformacij, tudi od mnenj. Pa tudi zakaj je to pomembno.

Predlagajmo jim, naj se vedno znova vprašajo, kdo je vir informacije. Kdo stoji za tem, kar so ravnokar prebrali, videli ali slišali? Kako lahko vedo, da mu lahko zaupajo? Ali je za svojo trditev ponudil kakšen dokaz? S kakšnim namenom trdi, kar trdi?

Potem jim lahko pomagamo poiskati zanesljive vire informacij.  Morda se bo komu od odraslih zdelo, da ne more nikomur zaupati. Potem bo seveda težko mladim pomagal, da bodo znali ločiti dejstva od govoric in zapise, ki temeljijo na preverjenih informacijah, od tistih, ki temeljijo na mnenjih.

Tudi nekateri odrasli širijo teorije zarote. »Če odrasli nasedajo govoricam in viralnim videom, ki vsebujejo dezinformacije, si lahko predstavljate, kako težko je šele otrokom, ki še niso tako pismeni in ki še ne znajo tako dobro sklepati,« pravi Sierra Filucci.

Sierra Filucci je pripravila tudi nekaj praktičnih napotkov za preverjanje informacij in prepoznavanje lažnih novic.

1. Preverite vir

Verodostojni mediji z dolgoletno tradicijo objavljanja novic, ki jim lahko zaupamo, so lahko zanesljiv vir informacij tudi za mlade.

2. Preverite dejstva

Na portalih za preverjanje dejstev, kot je Snopes, lahko preverite, ali je novica verodostojna ali ne.

3. Preverite naslovno vrstico vira informacije

Poglejte, ali je naslovna vrstica portala z novico pristna. Je končnica naslova smiselna? Končnica .co je lahko že sporna.

4. Preverite, kako kakovostna je vsebina

Poglejte, ali so trditve podkrepljene z dejstvi. V kakšnem jeziku so napisane? Ali je v njem veliko slovničnih napak? Je novica objavljena na verodostojnem portalu?

5. Pomislite, preden delite

Novice, ki zbujajo čustva, predvsem jezo ali strah, se hitreje širijo. Starejši otroci to lahko razumejo in morda pri tem ne želijo sodelovati. Spodbudite jih, naj razmislijo, kaj je prav in kaj je narobe. Ali želijo prilivati olje na ogenj?

Dovolite otrokom, da vam povedo, kaj jih skrbi. Lahko jim rečete, da se verjetno bojijo, da bo zbolel nekdo, ki ga imajo radi. Nato jim zagotovite, da se vedno lahko obrnejo na vas. Povejte jim, da jim boste vedno stali ob strani, če bo treba poskrbeti za njihovo varnost.

Vir: Časoris

Prispevek Kako se pogovarjati o koronavirusu? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kljub široki uporabi izraza »fake news« oziroma lažne novice, se ta vedno bolj tretita kot neustrezen. Je preveč nejasen in nenatančen, politično nabit ter zajema preveč širok nabor pojavov (kot so satira, parodija, izmišljotina, manipulacija, oglaševanje in propaganda, itd., Tandoc, 2017).

V skladu s stališčem Evropske komisije in Sveta EU je bil sprejet teoretični okvir informacijskega nereda, ki opredeljuje tri vrste napačnih in/ali škodljivih informacij:

– Zavajajoča informacije: lažni podatki, ki se nehote delijo in ne želijo povzročati škode;

– Dezinformacije: želijo povzročiti škodo z namernim deljenjem lažnih informacij;

– Maliciozna informacije: pristne informacije ali mnenje, ki se ga deli z namenom povzročanja škode, na primer sovražni govor in nadlegovanje.

Baza je dostopna na spletu, ki se bo dopolnjevala z vašimi pobudami.

V bazo so že uvrščene štiri pobude iz Slovenije:

Časoris
Projekt uči otroke in odrasle, kako dostopati do in uporabljati medije in kako ločiti novice od dezinformacij. Poteka preko spletnega časopisa Časoris, ki je glavna platforma za novice. Informiranje dopolnjujejo z delavnicami in učbenikom o medijih, novinarstvu, novicah ter dezinformacijah.

MOOC-V (MOOC on Safe Use of Internet and Media Literacy – targeting adults)
Glavni cilj tečaja je izboljšati razumevanje novih medijev in opolnomočiti uporabnike na področju spletne zasebnosti, preverjanja dejstev ter kritičnega razmišljanja. Ukvarja se tudi z osnovnimi varnostnimi vprašanji, spletnim nadlegovanjem in preprečevanjem odvisnosti.

Safer internet centre Slovenia, Awareness Centre SAFE.SI

Projekt ozavešča pet ciljnih skupin o varni in odgovorni uporabi interneta ter novih tehnologij. Cilj projekta je otrokom, najstnikom, staršem, učiteljem in socialnim delavcem zagotoviti znanje in orodja za vodenje, opolnomočenje  in bivanje v digitalnem svetu.

Bettermedia

Projekt verjame v moč javnosti in želi sodelovati pri oblikovanju medijske pokrajine. Zato vodijo več pozivov k ukrepanju, vodenju javnih razprav in predavanj na temo sodelovanja v medijsko vodeni družbi. Verjamejo, da le posamezniki lahko spremenijo družbo, edina pot pa je zahtevati odgovornost od tistih, ki so krivi.

Prispevek »Check it Out«: Lansirana baza pobud proti dezinformacijam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Aktivnosti so se pričele konec januarja z delavnico o medijski pismenosti in migracijah, ki je potekala na II. gimnaziji Maribor. Dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica spletnega časopisa za otroke Časoris, se je v delavnici o medijski pismenosti in migracijah z dijaki_njami pogovarjala, kako prepoznati lažne novice ter dezinformacije, in poudarila, da »v družbi potrebujemo svetilnike, kredibilne vire informacij, ki jim zaupamo«.

Kratki videi, ki jih bodo pripravili mladi, bodo med drugim predvajani na dogodkih po slovenskih šolah in na sklepni nacionalni konferenci projekta, nekateri med njimi pa tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Bologni.

Namen evropskega projekta #MigratED, ki poteka v Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Cipru in v Sloveniji, je razširjanje dobrih praks globalnega učenja o vprašanjih medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic ter razvoja.

Projekt v okviru programa Erasmus+ financira Izvajalska agencija Evropske unije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Prispevek Mladi o migracijah skozi kratke videe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.