Odgovor na to skušajo podati Moustapaha Kamal Gueye, Khoudia Kane in Damien Lankoande, v tretji epizodi podkasta: The Green Renaissance: How to Rebuild the Global Economy.

Nova serija podkastov s skupnim naslovom Zelena renesansa: kako obnoviti globalno gospodarstvo je delo Partnership for Action on Green Economy (PAGE).

Prispevek Zelena renesansa in kriza zaposlovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo ugotavlja, da je prišlo v sivi ekonomiji v prvem mesecu krize do 60-odstotnega padca dohodkov delavcev po vsem svetu. To predstavlja 81-odstotni padec v Afriki in Ameriki, v Aziji in Tihem oceanu 21,6%, v Evropi in srednji Aziji pa 70%. Brez alternativnih virov dohodka ti delavci in njihove družine ne bodo mogli preživeti.

Poročilo je na voljo v naši spletni knjižnici.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pa je 27. aprila podala izjavo o Covidu-19 in njegovem vplivu na podjetja in delavce. Oblikovalce politike opominja, da “je treba posebno pozornost posvetiti delavcem, ki niso pogodbeni delavci, začasno zaposlenim in tistim, ki nimajo socialne zaščite in ki delajo v vaših dobavnih verigah”.

Prispevek Stanje dela in delavcev v času  Covida-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija ugotavlja, da je na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj izboljšanje skromno in ni poenoteno. Delež romskih otrok, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo, se sicer povečuje (s 47 % leta 2011 na 53 % leta 2016), niža se tudi delež osipnikov (s 87 % leta 2011 na 68 % leta 2016). Vendar so te številke še vedno previsoke, v nekaterih državah pa segregacija pri izobraževanju ostaja nerazrešeno vprašanje. Izziv ostaja tudi prehod iz izobraževanja v zaposlovanje in na druga področja. Čedalje več mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražuje ali usposablja (povečanje s 56 % v letu 2011 na 63 % v letu 2016). Izključenost iz osnovnega zdravstvenega zavarovanjaje še vedno akuten problem v več državah članicah, ponekod celo polovica romskega prebivalstva nima dostopa do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Dostop romskih gospodinjstev do osnovnih storitev, kot sta voda iz pipe in oskrba z električno energijo, se izboljšuje, vendar so Romi v nekaterih državah vse pogosteje diskriminirani pri dostopu do stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji.

Komisija poziva k nadaljnjim in bolje usklajenim prizadevanjem na evropski, nacionalni in lokalni ravni za vključevanje Romov. Ta na primer vključujejo vzpostavljanje nacionalnih platform za Rome, ki bi olajšale sodelovanje vseh akterjev za uskladitev dela z romskimi skupnostmi. Države članice morajo prednostno obravnavati boj proti diskriminaciji in anticiganizmu ter se osredotočiti na vključevanje romske mladine, žensk in otrok.

Komisija bo na podlagi danes objavljene ocene opredelila strategijo za vključevanje Romov po letu 2020, začela pa je tudi javno posvetovanje za oceno učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki bo trajalo do 25. oktobra 2017. Komisija je omenjeni okvir sprejela leta 2011, da bi se odpravila vrzel med Romi in preostalim prebivalstvom na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj. Države članice so pripravile nacionalne strategije vključevanja Romov in imenovale nacionalne kontaktne točke za Rome, da bi se lahko usklajevalo izvajanje in spremljanje teh strategij. Od leta 2016 morajo Komisiji letno poročati o svojih ukrepih vključevanja.

Več informacij

Prispevek Vključevanje Romov: okrepiti je treba prizadevanja za boljšo dostopnost izobraževanja in zaposlovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.