Usposabljanje za učitelje in učiteljice

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Šola človekovih pravic vabi na brezplačno usposabljanje za pedagoške delavce in delavke. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ko je nekaj opredeljeno za krizo, nas običajno skrbi. Razmišljamo, kaj storiti. Sprejmemo potrebne ukrepe. Včasih to »pospremimo« še z nervoznim vznemirjanjem, tudi če slednje ne prispeva k ničemer. Ne rečem, da številne ljudi ne skrbijo posledice podnebnih sprememb – zlasti mladi so zadnje čase aktivni pod prodornim vodstvom švedske najstnice Grete Thunberg in njenega gibanja Petki za prihodnost, a kot se je posrečeno izrazil naš generalni sekretar Kumi Naidoo, je večina naših ukrepov na ravni »preurejanja ležalnikov na Titaniku«.

Treba pa je narediti še veliko več, tudi v Sloveniji. Ko smo že ravno pri naši državi: v Amnesty smo se poleg številnih drugih organizacij in množice ljudi pridružili pobudi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Umanotere, društva Focus in Greenpeace Slovenije, naj slovenska vlada »podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati«. Neznansko pomembno je, da ta poziv množično podpišete! Najdete ga tukaj: podnebnakriza.si.

Od pravice do življenja do vode in sanitarij

Katastrofalne posledice podnebnih sprememb so že tu, ljudje zaradi njih že umirajo in brez ukrepanja se bodo ti negativni pojavi še povečevali. Prostora tukaj ne bom namenjala pojasnjevanju tega, kako je človek povzročil podnebno segrevanje in s tem te spremembe. Namesto tega se bom posvetila povezavam med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami.

Podnebne spremembe ogrožajo življenja ljudi, najbolj očitno se to vidi pri ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so neurja, poplave in požari. Tajfun Yolanda na Filipinih je leta 2013 ubil skoraj 10.000 ljudi. Poletni vročinski val v Evropi leta 2003 je povzročil smrt 35.000 ljudi. Življenja pa so ogrožena tudi na manj vidne načine: Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bodo podnebne spremembe med letom 2030 in 2050 letno povzročile 250.000 smrtnih žrtev zaradi malarije, podhranjenosti, driske in toplotnega stresa.

Glede pravice do zdravja velja izpostaviti večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi vročinskih rekordov in velikih požarov. Zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah se bo povečalo tveganje podhranjenosti. Večja pa bo tudi nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo.

Tudi vpliv na pravico do bivališča lahko že spremljamo. Ekstremni vremenski dogodki (hude poplave, požari) že uničujejo domove ljudi, zaradi česar so se prisiljeni odseliti. Suša, erozija in poplave lahko sčasoma spremenijo okolje, da ni več primerno za življenje; dvigovanje morske gladine pa ogroža domove milijonov ljudi na nizko ležečih območjih sveta.

Kombinacija dejavnikov, kot so taljenje snega in ledu, zmanjšana količina padavin, višje temperature in dviganje morske gladine, vplivajo na kakovost in količino vodnih virov. Že več kot milijarda ljudi nima dostopa do čiste vode, podnebne spremembe pa bodo to še poslabšale. Cikloni in poplave vplivajo na infrastrukturo dobave vode in sanitarij, onesnažujejo vodo in tako prispevajo k širjenju bolezni.

Podnebni aparheid?

Posebni poročevalec Združenih narodov za ekstremno revščino in človekove pravice Philip Alston junija letos ni izbiral besed. Svetu je sporočil, da je v vedno večji nevarnosti »podnebnega apartheida«, v katerem bodo bogati lahko plačali, da uidejo vročini, lakoti in konfliktom, ki jih povzroča vedno večja podnebna kriza, medtem ko bodo ostali trpeli. Meni, da niso ogrožene le pravice, predstavljene v prejšnjem delu, ampak tudi demokracija in vladavina prava. Kot so zapisali pri ZN, slovesni govori vladnih predstavnikov ne vodijo do otipljivih ukrepov. »Države so šle mimo vseh znanstvenih opozoril in mejnikov; kar se je nekdaj zdelo kot katastrofalna otoplitev, se zdaj dojema kot najboljši možen scenarij,« je bil kritičen Alston. »Celo danes vse preveč vlad dela kratkoročne korake v napačno smer.«

Ne investirati v industrijo fosilnih goriv

Tudi v Amnesty smo se odločili sprejeti še dodatne ukrepe na tem področju. Za zmanjšanje našega okoljskega vpliva si bomo prizadevali za ogljično nevtralnost do leta 2035, potovanja z letali bomo zmanjšali za tretjino in še povečali število virtualnih mednarodnih sestankov. Kot organizacija smo se na globalni in lokalnih ravneh zavezali, da bomo nehali investirati v industrijo fosilnih goriv. S tem smo se pridružili globalnemu pozivu, sproženemu leta 2011, na katerega se je odzvalo že 1100 investitorjev (zavarovalnice, verske skupine, univerze …), ki so se zavezali prodati svoje investicije v vrednosti 9,94 bilijona ameriških dolarjev. Gibanje »odrekanja investicij« (divestment movement) je postalo mogočna sila, ki lahko pokaže svetu, da lahko vsak od nas izbere investicijo v rešitve za podnebno krizo.

Mwikali Muthiani, predsednica Mednarodnega odbora Amnesty International (to je telo prostovoljcev, ki na mednarodni ravni bdi nad delovanjem organizacije), je ob tem dejala: “Vse preveč finančnih institucij obravnava industrijo fosilnih goriv kot sprejemljivo investicijo. Čas je, da se vprašamo, ali bi morali to pravzaprav dojemati kot smrtonosno igro na srečo, ki ogroža prihodnost nas vseh.”

Da rečejo »bobu bob«, so se maja letos odločili tudi pri britanskem časopisu Guardian. V svoj stilski priročnik so vključili izraze, ki bolj natančno opisujejo krizo, s katero se sooča svet. Namesto podnebnih sprememb bodo raje pisali o podnebni krizi ali zlomu. Kot je pojasnila odgovorna urednica Katharine Viner, želijo biti znanstveno natančni, hkrati pa jasno komunicirati. Podnebne spremembe, je dejala, zvenijo precej pasivno in milo, v resnici pa znanost govori o katastrofi za človeštvo.  

Prosim, če se še niste, se aktivirajte tudi vi: takoj zdaj lahko podpišete peticijo na  podnebnakriza.si.

Metka Naglič, Amnesty Slovenija

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Človekove pravice in podnebne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 Letos izpostavljajo 8 zagovornic ženskih pravic in eno staroselsko skupnost:

• Marielle Franco, Brazilija, ki se je borila za pravice mladih temnopoltih, žensk in LGBTI oseb. Umorjena marca 2018.
• Pavitri Manjhi, Indija, aktivistka za pravice staroselskih ljudstev, ki se sooča z grožnjami in ustrahovanjem, saj se bori za pravice svojega ljudstva, ki ga je rudarsko podjetje zrinilo z njegove zemlje.​
• Atena Daemi, Iran, ki je bila zaradi svojega nasprotovanja smrtni kazni obsojena na sedem let zapora. Kazen prestaja v brutalnem teheranskem zaporu Evin.
• Staroselsko ljudstvo Sengwer, Kenija. Ko jih je Kenijska gozdna služba prisilno izselila, pri čemer je požgala na stotine domov, so izgubili svojo zemljo in možnosti za preživetje ter svojo kulturo.
• Gulzar Dushenova, Kirgizija, aktivistka, ki se vsakodnevno sooča z diskriminacijo, odkar se je začela boriti za enak dostop do storitev, vključno z zdravstveno oskrbo, za ženske z gibalnimi in/ali drugimi ovirami.
• Nawal Benaissa, Maroko, aktivistka, ki so ji naložili 10-mesečno pogojno kazen, potem ko se je začela boriti za pravice etnične skupine Berberov.
• Nonhle Mbuthuma, Južna Afrika. Potem ko se je zoperstavila uničujočim posledicam rudarjenja titana v njeni skupnosti, se je začelo ustrahovanje.
• Vitalina Koval, Ukrajina, aktivistka za pravice LGBTI, se sooča z nasiljem in ustrahovanjem, potem ko je organizirala demonstracijo za mednarodni dan žensk 2018.
• Geraldine Chacon, Venezuela, mladinska aktivistka, ki je delala z ranljivimi mladimi ljudmi iz deprivilegeranih skupnosti, zaradi česar jo je doletelo nadlegovanje in pridržanje.

Za podpis peticije ali druge akcije sledite tej povezavi.

Prispevek Novo leto – nov Pišem za pravice je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Praznujemo številne pomembne dosežke, ki so za ljudi v Sloveniji in po svetu pomenili spremembo na bolje, povrnitev dostojanstva in vedenje, da niso sami. Vsi mi danes praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe,« je ob obletnici dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

»Dosegli smo številne zmage. Bili smo del mednarodnega gibanja, ki je doseglo sprejem statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ukinitev smrtne kazni v dveh tretjinah držav po svetu, zaradi preplavljenosti sveta z orožjem smo dosegli mednarodno pogodbo za nadzor trgovine z orožjem, odpravljali smo kulturo nasilja nad ženskami in – bili smo del gibanja, ki je doseglo izpustitev številnih zapornikov vesti, oprostitev obsojenih na smrt in dostojanstvo tisočim drugim.«

Ob obletnici so na Amnesty International objavili sporočilo za javnost, v katerem ocenjujejo, da je letošnje leto tako v svetu kot tudi v Sloveniji zabeležilo tudi vrsto nazadovanj. Na svetovni ravni v Amnesty ugotavljajo, da akcije svetovnih voditeljev, ki se imajo za »močne fante« in si obenem prizadevajo za sprejem do žensk sovražnih, ksenofobnih in homofobnih politik, ogrožajo že davno pridobljene svoboščine in pravice.

V Sloveniji pa Amnesty opaža, da tudi ni napredka glede dveh izpostavljenih področij: beguncev oziroma prosilcev za azil in položaja Romov. V primeru beguncev oziroma prosilcev za azil so zabeležili novo hudo kršitev. Na podlagi raziskave v Veliki Kladuši in Bihaću, ki so jo opravili junija letos, so ugotovili, da je slovenska policija v juniju izvajala prisilna vračanja nekaterih prosilcev za azil brez ustreznih postopkov. Gre za tako imenovane push backe, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Slovensko notranje ministrstvo njihove navedbe ves čas vztrajno zavrača, prav tako še niso prejeli že za časa prejšnje vlade obljubljenih rezultatov notranje preiskave.

Položaj Romov, ki v nelegalnih naseljih na JV države živijo v človeka nevrednih razmerah, ostaja tudi v 2018 nespremenjen. V slovenski Amnesty so že pred leti v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič omogočili dvema romskima družinama iz Škocjana in Ribnice, da s pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice iščejo pravico do dostojnega življenja ter pravico do pitne vode. Z odvetnikom Črtom Zavašnikom so se preko sodišč zoperstavili poizkusom prisilnih izselitev, rušenju romskih domov, neprimernemu urejanju prostora ter skušali zagotoviti dostop do elektrike.

Žalostno je, da vlada ne ukrepa, če za to ni zunanje prisile v obliki sodbe. O kršitvah človekovih pravic – in preprosto tegobah, ki jih posledično doživljajo naši romski sodržavljani, – pričajo življenjske usode. Usode, ki se pričnejo pisati v otroštvu. Na JV države komaj kakšen romski otrok konča osnovno šolanje, tudi zaradi bistveno težjih bivanjskih pogojev brez vode, elektrike in sanitarij. To je realnost mnogih nelegalnih romskih naselij, kjer otroci nalogo lahko delajo samo ob svečah – ali pa ne – in kjer brez vode in sanitarij težko zagotavljajo vsakodnevno higieno. Pojavljajo se tudi druge socialne stiske, ki izvirajo iz izjemne revščine. To ni človeka vredno življenje.

Objavljamo celotno sporočilo za javnost

Prispevek 30 let Amnesty International Slovenije: »Praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Podatki o šolskem uspehu romskih otrok kažejo, da se jih pušča na cedilu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Tudi uradni statistični podatki policije kažejo na spremembo prakse v juniju 2018: kljub temu, da se je v tem mesecu zmanjšalo število ljudi, ki so prečkali mejo na nedovoljen način, so se vračanja na Hrvaško izrazito povečala. Hkrati je glede na trend preteklih mesecev drastično upadlo število ljudi, za katere je policija zabeležila, da so izrazili namero zaprositi za azil.

»Policija ni pristojna za odločanje o tem, ali lahko nekdo zaprosi za azil ali ne. Zbrana pričevanja pa kažejo, da se je prav to dogajalo,« opozarjajo v Amnesty International.

Številni sogovorniki so povedali, da so jih policisti ignorirali, ko so jim rekli za azil. Nekaterim so rekli, da jih bodo odpeljali v azilni center, pa so jih namesto tega na mejo in jih predali hrvaški policiji. Nekaj ljudi je povedalo, da so jim slovenski policisti izrecno rekli, da »v Sloveniji ni azila«. Številni niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo, dokler niso bili predani hrvaški policiji. Nekateri so tudi izrazili dvom, da so prevajalci ustrezno prevajali. V nekaterih primerih pa prevajalcev sploh ni bilo na voljo, čeprav bi po pravilih morali biti.

Policija navaja, da se vračanja na Hrvaško izvajajo na podlagi sporazuma med državama iz leta 2006, ki omogoča neformalna vračanja po skrajšanem postopku. »Slovenske oblasti pozivamo, naj takoj prenehajo uporabljati sporazum o vračanju med Slovenijo in Hrvaško, ker ni v skladu z obveznostmi Slovenije po pravu človekovih pravic. Nima namreč ustreznih varovalk, saj se ljudje zoper vračanje sploh ne morejo pritožiti in nimajo možnosti pojasniti svojih osebnih okoliščin, zaradi katerih bi jih vračanje na Hrvaško in naprej v druge države lahko spravilo v nevarnost.«

Pričevanja ljudi kažejo, da Hrvaška dosledno vse ljudi pošilja nazaj v Bosno in Hercegovino: a ne v roke bosanskih oblasti, ampak zgolj v bližino meje, potem pa jih naženejo v smeri bosanske meje. Največkrat so ljudje povedali tudi, da so jim ob tem hrvaški policisti vzeli denar in/ali uničili mobilne telefone, nekateri pa so povedali, da so jih pretepli ali da so videli, kako so bili nasilni do drugih ljudi.

»Grozno je, da se dve državi članici EU enostavno znebita nekaterih iskalcev azila, tako da jih po hitrem postopku odbijeta nazaj v tretjo državo. To izkazuje pomanjkanje solidarnosti, ki žal preveva velik del evropskega in mednarodnega ravnanja.« Dodatni grenak priokus daje dejstvo, da slovenska država tem ljudem, ki so v stiski in praktično brez vsega, zaračuna še globo zaradi nedovoljenega prehoda meje, hrvaška policija pa je do njih celo pogosto nasilna.

Ljudem, ki tako neuspešno skušajo vstopiti v Slovenijo, pri čemer tvegajo celo življenja – do 10. julija letos se je v Kolpi utopilo že devet ljudi, – tako obtičijo v Veliki Kladuši in Bihaću. Številni bivajo v povsem neprimernih razmerah, v šotorih, na prostem ali v ruševinah nekdanjega bihaškega dijaškega doma. Po svojih močeh jim pomagajo lokalni prebivalci in maloštevilni prostovoljci iz tujine, a brez podpore države in mednarodne skupnosti ni obetov, da bi se situacija zanje izboljšala.

»Ljudje so na poti v iskanju varnosti in dostojnega življenja. Tega si želimo vsi, ne glede na to, kje živimo. Alarmantno je, da gospodarsko bolj razvite države več naporov in sredstev posvečajo temu, da bi jih odvrnile, kot da bi jim pomagale.« To je črna pika na vesti gospodarsko močnejšega dela sveta, ki ne prevzema svojega pravičnega dela skrbi za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Regije v razvoju že skrbijo za 84 odstotkov svetovnih beguncev.

Na testu solidarnosti, ne le do beguncev in iskalcev azila, ampak tudi do mejnih držav EU, »pade« vrsta držav EU. Že leta smo priča namenjanju več energije za gradnjo zidov in preprek kot pomoči najbolj ranljivim ljudem ter »izvažanju« skrbi za iskalce azila in begunce v druge države, denimo v Libijo in Turčijo, ne glede na to, kaj jih tam čaka. Potem ko je v preteklosti pogosto prihajalo do oviranja operacij iskanja in reševanja v Sredozemskem morju, pa s tem še ni bilo doseženo dno: v zadnjih tednih italijanske in malteške oblasti celo odrekajo pristan ladjam, ki rešujejo ljudi, ki nimajo nobene druge zakonite možnosti, da bi dosegli varnejše življenje. Evropske države pa se celo poigravajo z možnostjo vzpostavitve »regionalnih platform za izkrcavanje« zunaj Evrope.

»Sloveniji ni treba slediti slabim praksam in politikam. Lahko ubere drugo pot in se izkaže ter primerno poskrbi za ljudi, ki se zatečejo na njeno ozemlje. Na evropskem in mednarodnem parketu pa prispeva k temu, da se v središče obravnave migrantskih tokov postavi človek. Vest človeštva potrebuje take države in številni prebivalci Slovenije bi bili na tako ravnanje upravičeno ponosni.«

Več

Štiričlanska delegacija Amnesty International je bila na raziskovalni misiji v Veliki Kladuši in Bihaću v Bosni in Hercegovini med 26. in 28. junijem 2018, da bi preverila informacije o tem, da številni v Sloveniji ne morejo zaprositi za azil. Delegacija je govorila s skoraj 70 ljudmi, med katerimi jih je 58 doseglo Slovenijo, 51 pa želelo zaprositi za azil.

Pričevanja ljudi je Amnesty International analizirala, pridobila dodatne informacije in komentarje, vključno od slovenskih oblasti, ter oblikovala priporočila in zahteve na podlagi standardov človekovih pravic. Rezultat raziskave je dokument, dostopen na spletu: www.amnesty.si/prisilna-vracanja. V poročilu so v posebnem poglavju navedene tudi vse zahteve do slovenskih oblasti.

Prispevek »V Sloveniji azila ni?« Poročilo Amnesty International je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Končne posledice družbe, ki je spodbujena k sovraštvu, iskanju grešnih kozlov in strahu pred manjšinami, so se razgalile v grozljivi vojaški akciji etničnega čiščenja Rohing v Mjanmarju. K sreči obstaja tudi upanje, da bomo ustavili drsenje proti represiji, in sicer v obliki vedno večjega gibanja ljudi, med katerimi so se nekateri prizadevanjem za družbeno pravičnost pridružili na novo, spet drugi imajo s tem dolgoletne izkušnje.

Slovenija – premalo skrbi za begunce, grozljive razmere v romskih naseljih
Glede Slovenije Amnesty International kot že vrsto let izpostavlja nadaljevanje diskriminacije in marginalizacije Romov, nobenih novih korakov ni bilo narejenih glede dolgotrajnih kršitev pravic izbrisanih – te dni mineva že 26 let od začetka izbrisa, prav tako se Slovenija nikakor ne more pohvaliti glede sprejemanja beguncev.

Leto 2017 je Slovenija začela s sprejetjem sprememb zakona o tujcih, v skladu s katerimi bi lahko v primeru ocene ogroženosti javnega reda in nacionalne varnosti preprečili vstop beguncem in migrantom ali jih izgnali nazaj, ne da bi obravnavali njihove prošnje za azil in preverili, ali bi z njimi v drugih državah ravnali nečloveško ali slabo. To je v nasprotju z begunskim pravom in s človekovimi pravicami. O skladnosti sprememb zakona z ustavo odloča tudi ustavno sodišče.

Ob tem pa Slovenija, tako kot številne druge bogatejše države, tudi ne prevzema pravičnega dela skrbi za begunce, saj nudi mednarodno zaščito majhnemu številu ljudi. Počasi poteka tudi preseljevanje v okviru solidarnostnega premestitvenega programa EU iz Grčije in Italije: do septembra 2017 bi morala država  sprejeti 567 prosilk_cev za azil, do danes pa je bilo premeščenih le 253 ljudi.

Spomniti velja, da je komisar Sveta Evrope za človekove pravice, ki je lani obiskal Slovenijo in tudi nekatera romska naselja, v svojem poročilu zapisal, da so razmere grozljive. V romskih naseljih, predvsem na jugovzhodu države, Romi še vedno pogosto živijo brez dostopa do vode, elektrike in brez pravne varnosti nastanitve.

V zvezi s slednjim so se v Amnesty International Slovenije oktobra razveselili odločitve ustavnega sodišča, ki je na podlagi primera rušenja doma v nelegalnem romskem naselju Dobruška vas 35 v Škocjanu presodilo, da gradbena zakonodaja ni skladna z ustavo, saj ne vsebuje varovalk glede oblastvenih posegov v pravico do zasebnega in družinskega življenja oziroma pravice do doma.

Svetovni voditelji odstopajo od človekovih pravic, to podžgalo globalna protestna gibanja
Če znova usmerimo pogled na svet, poročilo opaža, da se milijoni ljudi po vsem svetu soočajo z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba. Če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti, svari Amnesty International, je potencial za še večje nemire velik. Po vsem svetu so ljudje prisiljeni živeti v nevzdržnih razmerah, ker se jim odreka dostop do ustrezne hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe in osnovnega bivališča. Če se te človekove pravice odvzamejo, se zaseje brezup, ki nima meja ali konca. Od Venezuele do Irana smo priča izjemnemu širjenju družbenega nezadovoljstva.

Ob tem pa sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno dogajanje in le malo je vlad, ki se v teh težkih časih postavljajo za človekove pravice. Namesto tega voditelji, kot so al-Sisi, Duterte, Maduro, Putin, Trump in Xi, brezobzirno spodkopavajo pravice milijonov.

Nazadnjaške politike so številne ljudi spodbudile, da se pridružijo dolgotrajnemu boju; poročilo vsebuje podrobnosti o številnih pomembnih zmagah, ki so jih po svetu dosegli aktivisti_ke za človekove pravice. Denimo odpravo popolne prepovedi splava v Čilu, korak v smeri istospolnih porok v Tajvanu in izjemno zmago proti prisilnim izselitvam v Abudži v Nigeriji. Velik shod za pravice žensk, katerega središče je bilo v ZDA, a je potekal tudi po številnih drugih delih sveta, je pokazal rastoč vpliv novih družbenih gibanj, kot tudi pojava #MeToo in v Latinski Ameriki »Ni Una Menos«, ki obsojata nasilje nad ženskami in dekleti. Ravno te dni je na pobudo inštituta 8. marec kampanja #jaztudi začela tudi v Sloveniji.

Kliknite za celotno sporočilo za javnost (globalne razmere, v slovenščini, word)

Kliknite za pdf letnega poročila v celoti (v angleščini)

Kliknite za del o Sloveniji (slovensko, word)

Prispevek Letno poročilo Amnesty International za 2017: Sovražnost na ravni držav, a tudi nova doba družbenega aktivizma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru maratona pisanja apelov Pišem za pravice so nastale številne lične in uporabne kartice, ki so jih pri Amnesty International Slovenije zbrali,  razdelili v komplete, te pa razdelili različnim šolam in organizacijam, ki delajo z begunci in migranti.

Del jezikovnih kartic pa so zbrali v digitalni obliki – lahko si jih shranite, natisnete in z njimi olajšate učenje slovenščine.

Prispevek Zbirka jezikovnih kartic tudi v digitalni obliki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če se je begunska tematika marsikomu še pred dvema letoma zdela nekaj oddaljenega, nekaj, s čimer se ubadajo predvsem tisti najbolj zagreti človekoljubi, in nekaj, kar nas vsake toliko pretrese, ko vidimo potopljene čolne in utopljene otroke v Sredozemlju, je v zadnjem letu in pol tudi tu, v Sloveniji, to tematika, o kateri se hote ali nehote moramo pogovarjati.

Bodisi v službi, šoli, med družinskim kosilom ali na kavi s prijatelji. Ti pogovori hitro postanejo čustveni in razgreti, Številni si takrat želijo, da bi te »stvari« znali povedati tako, da jim nihče ne bo mogel oporekati, da imajo vsi ljudje, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, pravico iskati varnost in da imajo begunci in begunke prav vse pravice, kot jih imamo tudi mi.

Tečaj Amnesty International je razdeljen na štiri vsebinsko ločene sklope, ki jih preučite, ko imate čas. Tečaj lahko kadar koli prekinete in nadaljujete naslednjič, ko utegnete oz. želite. Vsebine spoznate skozi kratke posnetke, animacije in naloge (npr. povezovanje pojmov in definicij), ki jih (še posebej uporabno, če ste pedagog) lahko tudi shranite na računalnik. Ob koncu vsakega sklopa z reševanjem kviza ponovite, kar ste se novega naučili, na koncu pa sledi čisto pravi test. Če želite, lahko naročite tudi certificirano potrdilo o opravljenem tečaju.

Tečaj ni zbir osebnih zgodb in primerov ljudi, ki so bili prisiljeni postati begunci. Njegova uporabnost je predvsem v tem, da nam pomaga skozi primere, razlage, animacije in (pogosto šokantne!) številke in podatke razumeti pravne termine in definicije, kot so nonrefoulment, mednarodna zaščita, ženevska konvencija …, ki so temelj za razumevanje človekovih pravic beguncev.

Države, tudi Slovenija, so se zavezale, da bodo te obveze spoštovale, in to so dejstva, ki jih ni moč spodbijati z osebnimi ali ideološkimi pogledi na tematiko. Ob poznavanju informacij in razumevanju konceptov, ki so zelo poljudno predstavljeni v tem tečaju, so lahko pogovori o tej pomembni tematiki veliko bolj argumentirani, umirjeni – in učinkoviti.

Vabljeni, da se pridružite skoraj 60.000 sodelujočim s celega sveta, ki so se že odločili, da bodo podrobneje spoznali človekove pravice beguncev, ki so pravzaprav pravice vseh nas – čas imate (le) še do novembra!

Prispevek Brezplačen spletni tečaj o begunski tematiki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International Slovenije meni, da je mednarodna skupnost popolnoma zmožna skupaj poskrbeti za vse begunce, ki predstavljajo manj kot tretjino odstotka svetovnega prebivalstva, še posebej, če bi vsi sprejeli svoj delež skrbi za njihovo zaščito. Žal pa še vedno ugotavljamo, da veliko držav, predvsem bogatejših (in med njimi je tudi Slovenija), skrb za begunce prepušča predvsem regijam v razvoju, ki gostijo kar 86 % vseh beguncev.

Zato Amnesty s sopodpisniki predsednika vlade ponovno poziva, naj Slovenija sprejme svoj pravičen delež odgovornosti in večjemu številu beguncev omogoči varno pot do mednarodne zaščite v Sloveniji, naj bo to preko sheme preselitev, s podeljevanjem humanitarnih ali študentskih viz ali preko drugih možnosti.

Ob tem smo predsednika vlade tudi pozvali, da čim prej izpolni zaveze, ki smo jih dali v 2015 in 2016, ko je Slovenija obljubila preselitev 60 beguncev iz Turčije in premestitev 567 prosilcev za azil iz Grčije in Italije, in s tem olajšajmo njihovo trpljenje in negotovost. V več kot letu in pol od dane zaveze je Slovenija premestila šele 165 oseb.

Peticija je bila, skupaj z 800.000 podpisi z vsega sveta, predana tudi generalnemu sekretarju Združenih narodov, ki so ga pozvali k prizadevanju za uvedbo učinkovitega in pravičnega sistema deljenja odgovornosti za svetovne begunce. Za tak pravičen sistem naj si prizadeva tudi Slovenija.

To je že drugič, da je Amnesty Slovenije predsedniku Cerarju predal peticijo s pozivom k zaščiti beguncev. Leta 2015 so predali 4780 podpisov pod peticijo Življenja so pomembnejša od mej, s katero so slovenskega predsednika vlade, pa tudi ostale voditelje držav članic EU, pozvali k učinkoviti zaščiti pravic beguncev in migrantov na poti v Evropo.

Prispevek Slovenija naj pravično sodeluje pri zaščiti beguncev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nisem tvoj zamorec je dokumentarec o zgodovini rasizma v ZDA, ki jo je pesnik, pisatelj in družbeni kritik James Baldwin konec sedemdesetih let nameraval obdelati v knjigi Remember This House, a je nikoli ni končal. V delu je želel srdito obračunati z ameriškim belim suprematizmom, vezno tkivo naj bi bilo Baldwinovo prijateljstvo s tremi aktivisti, ki so končali pod streli atentatorjev – leta 1963 Medgar Evers, leta 1965 Malcolm X in leta 1968 Martin Luther King jr.

Na festivalu, ki je potekal na več lokacijah po prestolnici, letos prvič tudi v Celju, so prikazali okoli 25 filmov. Ob tem je bil razpisan tudi natečaj kratkih dokumentarnih filmov za mlade od 10. do 25. leta starosti z namenom, da bi povečali ozaveščenost mladih o človekovih pravicah.

Prispevek Nisem tvoj zamorec najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Vsi drugačni – vsi enakopravni«. »Black lives matter«.

»Gledam begunca – vidim človeka«.

To je le nekaj sloganov, ki so se vtisnila v spomin in ponazarjajo pomembno družbeno delovanje.

Zakaj so ti slogani dobri? Ker zgoščeno in bistro podajo bistvo teme, za kar bi lahko porabili tudi nekaj strani papirja.

V Amnesty International Slovenije si želijo še več takih idej, zato razpisujejo natečaj za mlade, stare od 15 do 29 let, za izdelavo slogana in/ali logotipa na temo strpnosti in diskriminacije. Rok za predložitev zasnove nalepke je 3. april 2017.

Zakaj ravno nalepka oz. kaj bo slovenska Amnesty naredila z izdelki?

Vse zbrane predloge bodo objavili v naših komunikacijskih kanalih in ustvarjalke_ce predstavili.

Slogan in/ali logo, ki bo najbolj primeren za aktivnosti v Šoli človekovih pravic ter ob robu prireditve Poti ob žici, bodo natisnili v obliki nalepke. Slednjo bodo razdeljevali v okviru njihovega dela proti diskriminaciji, tudi na Poti ob žici – v minulih letih so jih razdelili na tisoče in so bile pravi hit med pohodniki, saj so si jih lepili na oblačila, nahrbtnike, zvezke …

V prihodnje jim želijo ponuditi še bolj družbenoangažirane in zanimive nalepke – pridružite se jim! (Kliknite za podrobnosti o natečaju, podporna gradiva in prijavnico.)

Prispevek Amnesty razpisuje natečaj za zasnovo nalepke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.