Usposabljanje za učitelje in učiteljice

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Šola človekovih pravic vabi na brezplačno usposabljanje za pedagoške delavce in delavke. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International Slovenija je tako združila moči z Nino Kovačič, ki je po njihovi zasnovi ustvarila in ilustrirala namizno igro Naš planet – naše pravice. Na igralni poti se mladi seznanjajo s tem, kako lahko tudi sami skrbijo za okolje. Njen sestavni del so igralne kartice, na katerih so predstavljeni ljudje, ki se borijo za okolje.

Kliknite tukaj za več informacij glede naročila namizne igre.

Pripravili so tudi spletno delavnico z naslovom Spremembe so mogoče. Naše pravice – naše okolje, ki je namenjena predvsem učiteljicam in učiteljem

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Namizna igra Amnesty International Naš planet – naše pravice je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizacija podaja tudi analizo svetovnih trendov in ugotavlja, da je pandemija covida-19 izpostavila izjemno sistemsko neenakost v svetu, ki je posledica desetletij preteklih odločitev. Žrtve tega so bili že tako marginalizirani ljudje, pa tudi zaposleni_e v zdravstvu, migrantski delavci_ke in tisti v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov. Žal so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice.

Erozija javnih storitev

Poročilo prikazuje, kako je pandemija nesorazmerno negativno prizadela etnične manjšine, begunce, starejše in ženske, ki so že bili v neenakem položaju zaradi predhodnih, desetletja trajajočih toksičnih politik oblasti.

Covid-19 je v številnih državah poslabšal že tako negotov položaj beguncev, prosilcev za azil in migrantov, nekateri so bili prisiljeni ostati v zanemarjenih taboriščih, v drugih primerih je bila prekinjena nujna oskrba ali pa so bili vzpostavljeni mejni nadzori, zaradi katerih so številni obtičali na določenih območjih. Uganda, država, ki v Afriki skrbi za največ beguncev, to je 1,4 milijona, je, na primer, takoj na začetku pandemije zaprla meje in ni naredila izjeme za begunce in prosilce za azil, ki poskušajo vstopiti v državo. Posledično je bilo ob njeni meji z Demokratično republiko Kongo (DR Kongo) ujetih več kot 10.000 ljudi.

Poročilo poudarja izrazito povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, pri čemer se veliko žensk in LGBTI oseb sooča z večjimi ovirami pri dostopu do zaščite in podpore zaradi omejitev svobode gibanja, pomanjkanja zaupnih mehanizmov za žrtve, da bi prijavile nasilje, ko so izolirane s storilci nasilja, in zmanjšanih zmogljivosti ali prekinitve storitev.

Tisti, ki so v prvih vrstah boja s pandemijo – zdravstveni delavci in tisti v neformalnem sektorju – so trpeli zaradi namerno zanemarjenih zdravstvenih sistemov in pičlih ukrepov socialne zaščite. V Bangladešu so zaradi lockdowna in policijske ure številni, ki delajo v neformalnem sektorju, ostali brez dohodka ali socialne zaščite. V Nikaragvi so v dveh tednih v začetku junija odpustili najmanj 16 zdravstvenih delavcev, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in odziva države na pandemijo.

“Priča smo posledicam dolgoletnega in preračunanega zanemarjanja s strani naših voditeljev. V letu 2020 so se zdravstveni sistemi zaradi pritiska pandemije znašli pred skrajnimi preizkušnjami, ljudje pa so finančno propadali. Junaki leta 2020 so zaposlene_zaposleni v zdravstvu, ki so reševali življenja, in tisti na dnu dohodkovne lestvice, ki so delali, da bi prehranili družine in poskrbeli za delovanje naših osnovnih storitev. Kruto je, da so bili tisti, ki so dali največ, najmanj zaščiteni,” je dejala generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.

»V Sloveniji smo bili v 2020 priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu-19,« je ob objavi letnega poročila dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Spremembe zakona o tujcih

Večino leta je vlada pripravljala zakonske spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, usmerjene v omejevanje dostopa do mednarodne zaščite, jih proti koncu leta poslala za sprejem v državni zbor, kar se je konec marca letos tudi zgodilo. Obe noveli sta po oceni nevladnih organizacij, ki delujemo na tem področju, v nasprotju s slovensko ustavo, zakon o tujcih celo v delih, ki jih je slovensko ustavno sodišče v preteklosti že razveljavilo.

• Celotno sporočilo za javnost, usmerjeno na globalno situacijo, najdete na: www.amnesty.si/letno-porocilo-2020

Prispevek Amnesty International: Covid-19 najbolj prizadel tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International je skupaj s Caritas Europa, Danish Refugee Council, Greek Council for Refugees, Human Rights Watch, International Rescue Committee, Oxfam in Refugee Rights Europe v skupnem odprtem pismu pozvale EU, naj spremenijo pristop k upravljanju migracij ter pri tem upoštevajo “lekcije “iz neuspehov dogovora med EU in Turčijo in izkušnjami na grških otokih.

Več info tukaj.

Prispevek Obletnica migrantskega dogovora med EU in Turčijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Za večino ljudi, ki v sedanjih izjemno nizkih temperaturah v Bosni in Hercegovini spijo na prostem, so na voljo nastanitve. Kar manjka, je politična volja, da se to zgodi. Oblasti na vseh ravneh morajo takoj zagotoviti ustrezne namestitve in pomoč tistim, ki jo potrebujejo,” je dejala Eve Geddie, direktorica pisarne Amnesty International za evropske institucije.

EU je v zadnjih treh letih BiH zagotovila 88 milijonov evrov pomoči, da bi ta okrepila svoje kapacitete upravljanja migracij. Kljub temu v tej državi niso našli ustreznih prostorov za nastanitev migrantov in iskalcev azila, prevzeli celovite odgovornosti za upravljanje obstoječih kampov (nastanitev) ali zagotovili minimalne zajamčene podpore ljudem, ki so obtičali v tej državi.

“EU mora z oblastmi BiH najti sistemske, dolgoročne rešitve, da bi se zagotovile potrebe ljudi na bosanskem ozemlju in da se ta situacija naslednjo zimo spet ne ponovi,” je dodala Eve Geddie.

“Odgovornost EU je jasna – trenutna humanitarna kriza je tudi posledica politik EU, namenjenih utrjevanju njenih meja, zaradi česar je tisoče ljudi obtičalo na njeni periferiji ali v sosednjih državah.”

Ob padanju temperatur Lipa ni varna

Številni ljudje, ki so v nevarnosti, so bili nastanjeni v začasnem kampu v Lipi na severozahodu Bosne, ki so ga zaprli 23. decembra. Med zapiranjem je izbruhnil požar, ki je območje spremenil v pustinjo, kjer ni mogoče živeti. Preko vikenda so oblasti tam namestile nekaj deset ogrevanih šotorov, a skoraj 400 ljudi ostaja v zasilnih šotorih, kljub močnemu sneženju in napovedi, da se bodo temperature v prihodnjih dneh zelo znižale.

Lipa, ki je brez dostopa do tekoče vode, ustreznih sanitarij ali ogrevanja ter z velikim tveganjem za zdravje in varnost ljudi, ni primerna, da bi tam bila trajna namestitev.  Zunaj Lipe se številni ljudje, vključno z družinami z otroki, še naprej zatekajo v parke, zapuščene hiše, propadle tovarne in gozdove v bližini meje s Hrvaško. Soočeni s težkimi zimskimi razmerami obupno nujno potrebujejo namestitev in humanitarno pomoč.

Prispevek Amnesty international med pobudniki za sistemsko rešitev migrantske krize v BIH je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Peticije:

1. Slovenija: Ne sprejmite novele zakona o tujcih! Slovenska vlada je konec septembra 2020 sprejela predlog sprememb zakona o tujcih, ki predstavlja nadaljnje omejevanje pravic prosilcev za azil.

2. Osvobodimo Nassimo al-Sada. Nassima se je v Savdski Arabiji borila za svobodo žensk: a ob tem je izgubila svojo svobodo.

3. Osvobodimo Khaleda Drarenija. Novinar Khaled je bil septembra 2020 v Alžiriji obsojen na dve leti zapora le zato, ker je poročal s protestov za družbene spremembe.

4. Zahtevajmo pravico za Gustava Gatico. Gustavo se je novembra 2019 v Čilu udeležil protestov za družbene spremembe, na katerih je bila policija nasilna: ustrelili so ga v obe očesi in trajno je oslepel.

5. Zaščitimo okoljevarstvenico Jani Silvo. Jani, ki ščiti bogat kolumbijski ekosistem in tam živeče ljudi, se sooča z grožnjami nezakonitih skupin, vojske, preprodajalcev mamil in multinacionalnih podjetij.

6. Kje je Idris Khattak? Idris, ki kot raziskovalec človekovih pravic razkriva prisilna izginotja, je po krutem preobratu usode novembra 2019 sam izginil. Šele junija 2020 so pakistanske oblasti priznale, da je v njihovem priporu. Še vedno pa ne razkrivajo, kje.

7. Zahtevajmo pravičnost za najstnike El Hiblu 3. Ker so na ladji, ki jih je skupaj z drugimi prosilci za azil rešila iz morja, kot tolmači umirjali panično situacijo, jim grozijo absurdne obtožbe, da so ladjo ugrabili – stari 15, 16 in 19 let!

8. Zahtevajte oprostitev podpornikov_podpornic Parade ponosa. Ker so mirno protestirali proti prepovedi izvedbe Parade ponosa na svoji univerzi v Ankari, so jih pridržali in poslali pred sodišče.

9. Dosežimo izpustitev mladega pesnika iz zapora. Paing Phyo Min služi šest let zapora kazni, ker je bil v svoji satirični poeziji kritičen do vojske v Mjanmaru.

10. Zahtevamo pravico za Popi in Bongeko. Ti dve mladi ženski je nekdo v Južni Afriki ubil maja 2017, policija pa še vedno ni odkrila, kdo je to naredil. V tej državi žensko ubijejo vsake tri ure, pri pregonu pa pravosodni sistem prepogosto odpove.

11. Osvobodimo Germaina Rukukija! Edini zločin Germaina je, da se je v Burundiju boril proti mučenju. Zato so ga obsodili na 32 let zapora!

Prispevek Pišem za pravice 2020 – podpišite vse peticije naenkrat je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International opozarja, da podnebne spremembe nesorazmerno vplivajo na ljudi in skupnosti, ki so marginalizirani ali diskriminirani, vključno z ženskam in dekleti ter s staroselskimi skupnostmi in mladimi. Slednji bodo poglavitno breme nosili v prihodnosti, vendar smo zaradi podnebnih sprememb ogroženi prav vsi. Zaradi njih se bodo še povečale neenakosti, več ljudi bo prisiljenih, da v iskanju boljšega življenja zapustijo svoje domove in zemljo. Posledično lahko pričakujemo odpor tistih, ki menijo, da migranti ogrožajo njihove pravice. S tem pa kršitve človekovih pravic beguncev in migrantov, pa tudi tistih, ki jim pomagajo in jih podpirajo, torej zagovornikov_ic človekovih pravic.

Zato pozivajo k podpisu peticije, da EU ukrepa proti takšnemu temačnemu scenariju.

Podpišite.

Prispevek Naslovimo podnebne spremembe in s tem povezane migracije! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glede Slovenije so izpostavili ravnanje s prosilci za azil, begunci in migranti, ki so jih oblasti še vedno vračale s slovensko-hrvaške meje, tudi če so izrazili namero prošnje za azil; (2) zastarelo in z mednarodnimi standardi neusklajeno definicijo posilstva, ki temelji na prisili, namesto na soglasju (podpišite apel glede tega); (3) z vidika ekonomskih in socialnih pravic položaj starejših ljudi, zlasti kritično stanje sistema socialne oskrbe in da ni zakona o dolgotrajni oskrbi, ter (4) razširjeno diskriminacijo Romov, ki so številni še vedno v segregiranih naseljih, v neprimernih bivališčih brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do vode, električne energije, sanitarij in javnega prevoza.

Kliknite tukaj za del poročila o Sloveniji, ki pokriva leto 2019.

Povzetek poročila in več informacij na spletni strani Amnesty International Slovenija. Celotno poročilo v angleškem jeziku z naslovom “Human Rights in Europe: Review of 2019” je na voljo tudi v naši knjižnici.

Prispevek Razmere v Evropi in srednji Aziji na področju človekovih pravic v letu 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Amnesty International je objavil poročilo Evropa na razpotjih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Delo bo obsegalo:

– sodelovanje pri izvedbi delavnic,
– pomoč pri različnih logističnih opravilih (vnašanje informacij v elektronsko bazo, urejanje izobraževalnih gradiv ipd.).

Prijavitelji in prijaviteljice morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

– poznavanje teorije človekovih pravic,

– vsaj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve bolonjske stopnje, s področja izobraževanja, socialnega dela ali družbenih ved,

– izkušnje z mladinskim delom ali izobraževanjem,

– nekaznovanost,

– vozniško dovoljenje kategorije B in lastno prevozno sredstvo,

– osnovne veščine dela z računalnikom in pisarniškimi programi.

Od prijavljenih kandidatk in kandidatov poleg izpolnjevanja zahtevanih pogojev pričakujemo tudi visoko stopnjo motiviranosti za delo z mladimi, funkcionalno pismenost, organizacijske sposobnosti ter zmožnosti timskega in samostojnega dela.

Delo se opravlja po dogovoru približno nekajkrat na mesec v različnih terminih, ki so v naprej usklajeni s predstavnikom AIS.

Prijavo pošljite izključno v elektronski obliki na sola@amnesty.si do vključno 24. 11. 2019. Prijava naj vključuje življenjepis ter kratko motivacijsko pismo, v katerem pojasnite, zakaj ste primerni za predvidene delovne zadolžitve. Dokazila o izobrazbi, nekaznovanosti in vozniškem dovoljenju bo treba posredovati šele v drugi fazi oz. v ožjem izboru.”

Vir: Amnesty Slovenije

Prispevek Amnesty išče sodelavca_ko na področju mladinskega dela in izobraževanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V poročilu z naslovom »Potisnjeni na rob: Nasilje in zlorabe nad begunci in migranti ob balkanski poti« Amnesty International ugotavlja, da evropske vlade s tem, ko mejnemu nadzoru dajejo prednost pred spoštovanjem mednarodnega prava, ne le gledajo stran ob nasilju hrvaške policije, temveč njene dejavnosti tudi financirajo, hkrati pa spodbujajo tudi vedno večjo humanitarno krizo na robu Evropske unije.

“Da bi razumeli, kaj so prednostne naloge evropskih vlad, moramo le slediti denarju. Njihov finančni prispevek za humanitarno pomoč je neprimerljivo nižji kot sredstva, ki jih dajejo za varovanje meja, kar vključuje opremljanje hrvaške mejne policije in celo plačevanje njihovih plač“, je povedal Massimo Moratti, direktor za raziskave evropskega oddelka Amnesty International. “Medtem pa hrvaške oblasti ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, pretepajo, jim kradejo, jih nasilno potiskajo nazaj v pravno negotovost ter prepuščajo na milost in nemilost propadajočemu azilnemu sistemu Bosne in Hercegovine.”

Trenutno je v Bihaću in Kladuši ujetih okrog 5500 ljudi, ki živijo v nevzdržnih razmerah, ker jim Bosna in Hercegovina ne more zagotoviti niti osnovnih pogojev za bivanje (improvizirani kampi so nehigienski, primanjkuje hrana, topla voda in zdravstvena oskrba), verjetnosti, da bi Bosna in Hercegovina obravnavala prošnje za azil pa tudi praktično ni. Zato večina oseb, ki so ujete v obmejnih vasicah želi oditi v druge evropske države. Da bi dosegli Slovenijo ali Italijo, kjer se začne režim prostega gibanja schengenskega območja EU, morajo prečkati goste gozdove, hitre reke in na nekaterih mestih tudi minska polja.

Do oktobra leta 2018 je med prečkanjem rek utonilo vsaj 12 ljudi, večina na meji med Slovenijo in Hrvaško. Tisti, ki jim uspe priti do Slovenije, so pogosto žrtve nezakonitega prisilnega vračanja v Hrvaško in nato naprej v Bosno in Hercegovino.

Poročilo slovenskim oblastem priporoča naj v skladu z zakonodajo omogoči vsem prosilcem_kam za azil dostop do pravičnega azilnega postopka; izvede preiskavo o prisilnih vračanjih in drugih kršitvah; naj ne vrača ljudi v druge države, brez upoštevanja postopkov, ki zagotavljajo, da vrnitev ne pomeni grožnje s kršitvami človekovih pravic; zagotovi, da policija begunkam_cem in migrantom_kam poda pravilne informacije o postopku zaprošanja za azil in v jeziku, ki ga razumejo; naj izvede preiskavo o domnevnem neprofesionalnem vedenju uradnih tolmačev; ter ustavi »neformalna vračanja« na Hrvaško v skladu z dogovorom med državama, in zagotovi spoštovanje principa non-refoulement.

Več lahko preberete v celotnem poročilu v angleščini.

O prisilnih vračanjih in omejevanju dostopa do azila pa je Amnesty International Slovenija že poročala:

»Izgoni iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino pa pogosto potekajo še v spremstvu nasilja in ustrahovanja. Približno tretjina ljudi, s katerimi smo govorili v kampih v Bosni in Hercegovini, je izkusila nasilje hrvaških policistov. Številni so opisali, kako so bili pretepeni, kako so jim policisti uničili dokumente, mobilne telefone ter ukradli denar. Vse to kaže na sistematično in namerno prakso hrvaških oblasti, katere namen je preprečiti nadaljnje poskuse vstopa v državo.«

Dokument, ki ga je pripravila Amnesty International Slovenija julija 2018 je na voljo tukaj.

vir: amnesty.si

Prispevek Poročilo Amnesty International “Potisnjeni na rob: Nasilje in zlorabe nad begunci in migranti ob balkanski poti” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Naj spomnimo, da je bila priljubljena blogerka Me Nam aretirana 10. oktobra 2016 in zatem osem mesecev pridržana v samici. 29. junija 2017 so jo obsodili na deset let zapora zaradi “izvajanja propagande proti Socialistični republiki Vietnam”.

“Me Nam je bila zaprta po krivici, zato smo izredno veseli, da je izpuščena. A novica ima grenak priokus, saj je bil pogoj za njeno izpustitev eksil, torej bo morala oditi iz države. Poleg tega v vietnamskih zaporih životari še več kot sto ljudi, ker so na miren način izrazili svoje mnenje – v javnosti, na blogih ali Facebooku. Vseeno se želimo osredotočiti na najbolj pomembno: Mami od Gobe, kot je njeno blogersko ime (Goba je vzdevek njene prvorojenke), se je v zaporu zdravje zelo slabšalo in res je pomembno, da je izpuščena,” sporočajo iz Amnesty.

Obenem Amnesty vabi vse k podpisu ostalih peticij na Pišem za pravice 2018!

Avtorstvo fotografije: Zasebno.

Prispevek Blogerka Me Nam po dveh letih končno izpuščena! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.