Poročilo kaže, da je bil sicer dosežen pomemben napredek na področju reševanja življenj otrok, zagotavljanja izobraževanja in odpravljanja revščine. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, se je na globalni ravni od leta 1990 več kot razpolovila, dečki in deklice v 129 državah v enakem razmerju obiskujejo pouk, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je od leta 1990 skoraj razpolovilo. Kljub temu imajo najrevnejši otroci v primerjavi z bogatimi dvakrat večjo možnost, da umrejo pred petim rojstnim dnevom in da so kronično podhranjeni. V večini držav v južni Aziji in podsaharski Afriki je verjetnost, da otroci, ki se rojevajo materam brez izobrazbe, umrejo še pred petim letom starosti skoraj 3-krat večja, v primerjavi s tistimi, katerih matere imajo srednješolsko izobrazbo. Za dekleta iz najbolj revnih gospodinjstev je, v primerjavi z dekleti iz najpremožnejših gospodinjstev, 2,5-krat bolj verjetno, da se bodo poročile že v otroštvu.

Nikjer pa niso obeti tako črnogledi kot v podsaharski Afriki, kjer vsaj 247 milijonov otrok – ali 2 od 3 otrok – živi v večdimenzionalni revščini. Prikrajšani so za vse tisto, kar potrebujejo za preživetje in razvoj. Skoraj  60 odstotkov 20 do 24-letnikov iz najrevnejše petine prebivalstva ima dokončanih manj kot 4 leta šolanja. Ob upoštevanju sedanjih trendov poročilo predvideva, da bo do leta 2030 stanje v svetu sledeče:

• Pred petim rojstnim dnem bo zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, umrlo 69 milijonov otrok, od tega bo skoraj polovica otrok iz podsaharske Afrike;
• 60 milijonov šoloobveznih otrok ne bo obiskovalo šole, od tega jih bo več kot polovica iz podsaharske Afrike;
• 9 od 10 otrok, ki živijo v skrajni revščini, bo iz podsaharske Afrike.

Čeprav igra izobraževanje edinstveno vlogo pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za otroke, se je število otrok, ki ne obiskujejo pouka od leta 2011 povečalo, velik delež tistih, ki obiskujejo pouk, pa se ne uči. Okoli 124 milijonov otrok danes ne obiskuje osnovne ali nižje srednje šole, skoraj 2 od 5, ki zaključita osnovno šolo, pa ne znata brati, pisati ali osnov računanja.

Poročilo opozarja na dokaze, da lahko vlaganje v najranljivejše otroke prinese takojšnje in dolgoročne koristi. Na primeru pomoči v obliki finančnih transferjev je bilo dokazano, da lahko otroci šolo obiskujejo za daljše obdobje in napredujejo na višje stopnje izobrazbe. V povprečju vsako dodatno leto šolanja, ki ga otrok uspešno zaključi, poveča njegov zaslužek v odrasli dobi za približno 10 odstotkov. Za vsako dodatno leto šolanja, ki ga uspešno opravijo mladi, pa se v povprečju stopnja revščine v državi zniža za 9 odstotkov.

Neenakost ni niti neizogibna niti nepremagljiva, opozarja poročilo. Boljši podatki o najbolj ranljivih otrocih, integrirane rešitve za izzive, s katerimi se soočajo otroci, inovativni načini reševanja starih problemov, bolj pravične naložbe in večja vpletenost skupnosti – vsi ti ukrepi lahko pomagajo do enakih pogojev za življenje in razvoj otrok.