Dogodek bo potekal v ponedeljek, 18. oktobra 2021, med 19.00 in 21.00 v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana).

Dober mesec nazaj so svetovne in lokalne medije preplavljali naslovi in zapisi, ki so nas bolj ali manj nepristransko seznanjali z dogajanjem v Afganistanu ob končani okupaciji Amerike oziroma fizičnem umiku tujih sil iz države ter prevzemu oblasti s strani talibanov. Danes je tovrstnih naslovov veliko manj, kar bi zmotno lahko pomenilo, da se je življenje tam normaliziralo. Pa se je?

Na dogodku bomo čas namenili predstavitvi Afganistana skozi oči obeh gostov, naslovili pa bomo tudi trenutno dogajanje v Afganistanu in ga osvetlili z različnih vidikov, geopolitičnega, zgodovinskega, kulturnega, etničnega, ekonomskega… Predstavitvi in diskusiji z obiskovalkami in obiskovalci dogodka bo sledila pisana pogostitev z dobrotami Bližnjega vzhoda.

Za udeležbo na dogodku je obvezno izpolnjevanje PCT pogoja IN predhodna prijava na tej povezavi.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Onkraj mehurčka: Afganistan je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Po desetletju vojne, trpljenja in negotovosti se morajo (Afganistanci) spoprijeti z morda najnevarnejšim trenutkom,” je opozoril generalni sekretar ZN  Antonio Guterres, ki je prepričan, da prebivalcem Afganistana grozi humanitarna kriza.

ZN zato poziva države k doniranju finančnih sredstev – s 600 milijoni dolarjev pomoči bi prinesli olajšanje za “milijone”, je še dejal Guterres in dodal: “Danes eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil svoj naslednji obrok, stopnja revščine se viša, osnovne javne storitve pa so tik pred sesutjem. Več sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, poleg tega pa Afganistanu preti suša – že druga v zadnjih štirih letih. Veliko ljudi bi lahko ostalo brez hrane že konec tega meseca, tik pred začetkom zime.”

Okoli tretjino teh sredstev bi dobil Svetovni program za hrano (WFP), ki je že opozoril, da mnogi Afganistanci nimajo dostopa do gotovine, s katero bi lahko kupili hrano.

ZN je ob tem pozval talibane, naj humanitarnim delavcem omogočijo neoviran dostop.

Evropska unija je vodilna donatorka v Afganistanu. Za humanitarne operacije v tej državi je po letu 1994 namenila več kot milijardo evrov. Pred današnjim sestankom je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudaril pomen nujnih ukrepov v Afganistanu, “da bi se izognili sesutju osnovnih storitev za ljudi v stiski. EU podpira vsa prizadevanja mednarodne skupnosti, da bo še naprej solidarna z ljudmi v Afganistanu, ki trpijo zaradi vse večjih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, desetletij konfliktov in naravnih nevarnosti. EU je pred kratkim obljubila dodaten humanitarni paket v višini več kot 200 milijonov evrov. V sedanjem izzivu je EU še vedno osredotočena na nujno reševalno pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Vse spopadajoče se strani morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in omogočiti dostop do reševalne humanitarne pomoči. Potreb v Afganistanu ni mogoče ublažiti s humanitarno pomočjo le za dolgoročnejšo rešitev za lajšanje človeškega trpljenja.”

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je napovedal 300.000 evrov humanitarne pomoči za Afganistan.

Prispevek Eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil naslednji obrok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po razpravi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU (Gymnich) so generalni direktorji o Afganistanu govorili z vidika razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

V ospredju razprave generalnih direktorjev je bilo vprašanje skupnega razvojnega odziva EU na razmere, ki so se po umiku vojakov ZDA in NATO iz države hitro in močno poslabšale. Razvojna pomoč bo odvisna od pogojev, za katere so se danes dogovorili zunanji ministri EU, medtem ko se humanitarna nadaljuje.

V.d. generalnega direktorja Jukič je poudaril, da se moramo izogniti humanitarni katastrofi v Afganistanu in sosednjih državah. V nadaljevanju je izpostavil, da je ključno, da EU deluje usklajeno in da podpre regijo tudi preko regionalnih pobud Ekipa Evropa (Team Europe). EU mora prevzeti vodilno vlogo in delovati na povezujoč način tudi v odnosu do mednarodnih donatorjev in ob sodelovanju mednarodnih organizacij na terenu. Slovensko predsedstvo bo delovalo v duhu Ekipa Evropa in krepilo vlogo EU pri pomoči regiji.

Norvežani vztrajajo v Afganistanu

Astrid Stretten, direktorica za Afganistan pri Norwegian Refugee Council v Guardianu poroča o težkih humanitarnih razmerah na terenu v Afganistanu. Napoveduje tudi, da bo Norveški begunski svet vztrajal v Afganistanu in še naprej nudil pomoč.

Pet meril za sodelovanje s talibani

Zunanji ministri Evropske unije so na neformalnem petkovem zasedanju na Brdu pri Kranju določili pet meril, od katerih bo odvisno sodelovanje EU s talibani, ki so prevzeli oblast v Afganistanu, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je še povedal.

Zadnje merilo pa bo upoštevanje zagotovil, ki so jih podali talibani, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki bodo to želeli, zapustili državo.

Prispevek Kako naprej z razvojnim sodelovanjem v Afganistanu? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Regionalni direktor WHO Richard Brennan je v ponedeljek pojasnil, da se WHO zaradi omejitev na kabulskem letališču spopada z velikimi težavami. V zadnjem tednu je WHO bolnišnicam v provincah Kabul, Kunduz in Helmand razdelil medicinske komplete iz obstoječih zalog za podporo zdravstvenim storitvam več deset tisoč ljudi v stiski. Zaloge pa se zmanjšujejo in jih je treba dopolniti.

Svetovni program za hrano (WFP) deluje na celotnem ozemlju Afganistana, vključno z razdeljevanjem hrane in ocenami suše. Samo prejšnji teden je WFP dosegla 80.000 ljudi s približno 600 tonami živil, ki so prišle čez kopenske meje.

Mary-Ellen McGroarty, direktorica svetovnega programa Združenih narodov za Afganistan, je pozvala k hitrim usklajevalnim ukrepom, “sicer bo že tako grozljiva situacija postala absolutna katastrofa, popolna humanitarna katastrofa”. Poudarila je nujno potrebo po takojšnjih sredstvih za več hrane, zavetišč in medicinskih potrebščin v državo.

Glavni poudarek v zadnjih dneh je bila evakuacija tujcev in ranljivih Afganistancev, saj je bilo v zadnjih dveh mesecih v državi razseljenih 300.000 ljudi, vendar so agencije opozorile, da ne bi smeli zanemariti velikih humanitarnih potreb, s katerimi se sooča večina prebivalstva. Še preden so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je država potrebovala tretjo največjo humanitarno operacijo na svetu. Pomoč je potrebovalo več kot 18 milijonov Afganistancev.

Henrietta Fore, direktorica Unicefa, ki že 65 let zagotavlja pomoč in podporo afganistanskim otrokom, je v ponedeljek dejala, da pričakuje, da se bodo humanitarne potrebe žensk in otrok v naslednjih mesecih še povečale. “Milijoni ljudi bodo še naprej potrebovali osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi, cepljenji proti otroški paralizi in ošpicam, prehrano, zaščito, zavetje, vodo in sanitarije,” je dejala.

Svetovna banka je zamrznila pomoč Afganistanu, češ da so po prevzemu oblasti s strani talibov »globoko zaskrbljeni« zaradi razmer v tej državi, zlasti glede pravic žensk. Njeno osebje se je umaknilo iz države.

Več na spletni strani Humanitarnega centra.

Na uvodni fotografiji: Ženske v burkah, Herat, Afganistan. Vir: Wikimedia Commons

Prispevek Že tako grozljiva situacija lahko postane humanitarna katastrofa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Hkrati poteka širok političen proces na vseevropski ravni, Konferenca o prihodnosti Evrope, s katero so tri evropske institucije, Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, odprle “nov prostor za razpravo z državljani in državljankami o izzivih in prednostnih nalogah Evrope.” Voditeljica in voditelja teh treh Evropskih institucij so poudarili, “a bi se Evropa lahko odzivala na geopolitične izzive v globalnem okolju po pandemiji covida-19,  mora nastopati odločneje in postati vodilni svetovni akter pri širjenju svojih vrednot in standardov v svetu, ki ga vse bolj pretresajo nemiri.”

Komentira: Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Evropska unija je največja donatorica uradne razvojne pomoči na globalni ravni. Vendar razvojno sodelovanje ne poteka v vakumu solidarnosti – je del geopolitičnih premikov na regionalni in globalni ravni. Tekma za regionalno ali globalno hegemonijo se odvija pred našimi očmi. Zmožnosti vplivanja na ravnanje posameznih držav se spreminjajo iz dneva v dan. Premeščajo se težišča vplivnih območij velikih držav. Temu smo priča prav zdaj v Afganistanu. Prav zato je razprava potrebna, pod pogojem, da bo rezultirala v veliki strategiji učinkovite krepitve vrednot Evropske unije – človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava, človekove pravice.

V to razpravo se aktivno vključujemo tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, ki združujemo tisoče članov, saj je vprašanje prihodnosti tudi naše vprašanje. Ob vsakdanjem delu izvajanja programov sodelovanja s partnerji v državah globalnega juga, izvajanju delavnic globalnega učenja in organiziranja humanitarnega odziva, razmišlajmo tudi o prihodnosti. Najbolje poznamo stanje in procese na lokalni ravni. Delujemo vključujoče, odprto in pregledno. Imamo znanja in izkušnje, vednost in empatijo. Če želimo, da se sliši naš glas, ga moramo uporabiti in posoditi tistim, katerih glasovi so šibki. Napolniti moramo prazne prostore večjezične digitalne platforme Konference o prihodnosti Evrope. Če jih ne bomo mi, jih bo pač nekdo drug.

Če govorimo o geopolitičnih izzivih, ne moremo mimo aktualnega dogajanja v Afganistanu. V zadnjih dnevih, ko smo priče nezamisljivim podobam s kabulskega letališča, je do nas prišel naslednji afganistanski izrek: “Vi imate ure, mi imamo čas!” Najmanj, kar se lahko iz tega izreka naučimo, je sporočilo o vztrajnosti para “Mi vs. Vi” ter razmerjih moči med nami. Stvar lokalne politične kulture je, kako bomo Mi urejali svoja razmerja moči – na način podrejanja manjšini, zmožni prevlade, ali na način upoštevanja večinske volje ljudi, ki se redno preverja z uporabo posebej za to razvitih institutov odločanja – volitev, referendumov, vključujočega odločanja, samo-upravljanja. Nihče Drug nam ne bo zapovedoval, kako in kaj. A kaj se zgodi, če globoko verjamemo v univerzalnost človekovih pravic, ki mora veljati povsod po svetu, saj gre za vprašanje spoštovanja človekovega dostojanstva? Kaj si mislimo o človeku, ki se ne postavi zase ali za drugega? Kaj o tistem, ki se ne odzove na iztegnjeno dlan s prošnjo za pomoč? Kaj o onem, ki odreče vodo žejnemu?

V slovenski preteklosti je Ivan Cankar zapisal, da si bo sodbo narod pisal sam, in da tega v njegovem imenu ne bosta počela “ne frak in ne talar”. 111 let kasneje je sporočilo Hlapcev še zmeraj živo. “Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prav in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava.” (Listalnik, str. 48) Kakšna je in kakšna bo oblast je verjetno najtežje vprašanje vsake politične skupnosti, ki poganja zgodovino. Imeti oblast pod nadzorom je načelo in zahteva, ki velja zmeraj in povsod, saj oblast korumpira. Zagotoviti transparentnost – prosojnost – vseh oblastnih dejanj je pogoj. Dostopnost podatkov o tem, kaj oblast dela, je instrument. Potrebujemo le ljudi, ki se ne bojijo teh instrumentov uporabiti.

Bili bi naivni, če bi mislili, da to ne povzroča napetosti med nami. Ljudje smo tudi interesna bitja, hlinimo zaskrbljenost in za hrbtom preštevamo koristi, argumentiramo za X in si mislimo nekaj povsem drugega. Imamo čast (beseda, ki je ne slišimo prav velikokrat) in dostojanstvo, svoj obraz pred drugimi. Zato tudi rečemo, ne poslušaj, kaj usta govorijo, glej, kaj roke delajo.

Živimo v zanimivih časih. Soočenje z izzivi je neizogibno. Ljudje znamo sodelovati, pomagati, podpreti, utešiti,… – to počnemo vsak dan. Če ne bomo mi, bo nekdo drug. Konferenca o prihodnosti Evrope nam ponuja prostor, da povemo, kaj želimo.

Albin Keuc

***

Še več kolumna Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odhod NATA je dejstvo, če ga podpiramo ali ne. Umik vojakov ZDA in posledično tudi NATA je boleč korak, saj bo imel posledice za življenja številnih prebivalk in prebivalcev. Če bi ZDA in NATO zmogli predhodni skupni politični premislek, bi se ta umik lahko zgodil drugače in imel drugačne posledice. Kljub vsemu ga vidimo kot na dolgi rok načeloma  pozitiven korak, saj miru, enakosti in pravic ni mogoče zagotavljati na način, kot  sta ZDA ter NATO to  počela do sedaj – torej z vojnami, vojaškimi intervencijami in dolgoročno vojaško prisotnostjo.

V obstoječem sistemu mednarodnih odnosov bo zavzemanje za pravice žensk v Afganistanu žal očitno potekalo predvsem deklarativno in z obsojanjem diskriminacije. Glede akcij v podporo ohranitvi pravic žensk v Afganistanu se bomo gotovo pridružili pobudam sorodnih organizacij in poskušali delovati sinhronizirano z njimi.

Za ženske in njihove družine, ki bodo zbežale pred terorjem nove oblasti, je treba zagotoviti mednarodno zaščito in pravico do naselitve v drugih državah (to načelo sicer mora veljati za vse preganjane skupine in posameznice in posameznike). Menimo, da na srž problema kaže dejstvo, ki ga je obelodanil ameriški predsednik Biden, ko je dejal, »nismo nameravali graditi države«. Z vojno ne moreš storiti drugega kot zrušiti obstoječo oblast, kar je Zahod počel, hkrati pa ni bil v stanju oblikovati stabilne države, saj to lahko stori samo  prebivalstvo, ki se formira kot »ljudstvo« v političnem smislu. To se seveda ni zgodilo. Rezultat, ki ga vidimo, je posledica neobstoja državnih struktur, saj brez stabilnih institucij ni zagotavljanja pravic za nikogar.

Vlada Slovenije bi morala na osnovi te izkušnje premisliti tako svojo vlogo v NATO kot tudi vprašanje vloge vojske v Sloveniji in kje in kako vojska brani neodvisnost neke države in varnost njenih prebivalcev. Očitno ne v Afganistanu!”

Foto: Wikimedia Commons

Prispevek Mirovni inštitut za podporo ohranitvi pravic žensk v Afganistanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru podnebnih migracij pa je večina pozornosti usmerjena na razseljevanje kot posledico naravnih nesreč, kot so poplave. Manj pozornosti namenjamo migracijam, ki so posledica dolgoročnih posledic spreminjajočega se podnebja, kot je nižja kmetijska produktivnost. To ogroža odpornost podeželskih skupnosti in s tem povečuje njihovo revščino in ranljivost.

Poročilo organizacije ActionAid, ki vsebuje terenske raziskave med skupnostmi v Afganistanu in analizo politik,  prikazuje notranje migracije in razseljevanja v Afganistanu zaradi dejavnikov, povezanih s podnebnimi spremembami.

ActionAid je ena od 16 partnerskih organizacij iz vse Evrope, ki sodelujejo v projektu Climate of Change.

Poročilo Climate change drives migration Afghanistan.

Poročilo je nastalo v okviru evropskega projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Projekt financira Evropska unija. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske unije.

Prispevek Za migracije v Afganistanu so krive tudi podnebne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru tega razpisa bo podprt en projekt v vrednosti od 4,500,000 EUR do 5,000,000 EUR, sofinancira se do 80 % upravičenih stroškov.

Na razpis se lahko prijavijo vladne agencije, nevladne organizacije, mednarodne raziskovalne organizacije ter univerze iz držav članic EU in držav upravičenk v okviru Uredbe (EU) št. 236/2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja, ki v času objave javnega razpisa delujejo v Afganistanu. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo.

Rok prijave je 3. 8. 2020

Prispevek DCI: Razvoj strategij za podporo ženskim podjetnicam v kmetijskem sektorju v Afganistanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek V Afganistanu skoraj štiri milijone otrok brez dostopa do izobraževanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Udeleženci konference so politično in finančno podporo mednarodne skupnosti v naslednjih štirih letih opredelili v skupni izjavi o obnovi partnerstva za mir in razvoj.

Konferenca je pokazala, da Evropska unija, Afganistan, njegove sosede in mednarodna skupnost podpirajo državo, ki bo uspešna ter manj odvisna od zunanje pomoči in v kateri bo vladal mir.

Slovenija je v zadnjih letih Afganistanu nudila pomoč tako na obrambnem kot na razvojnem in humanitarnem področju. Na obrambnem področju velja posebej izpostaviti sodelovanje Slovenije v NATO vodeni misiji Odločna podpora, na razvojnem področju pa projekte sodelovanja, usmerjene predvsem v opolnomočenje žensk in psiho-socialno rehabilitacijo mladoletnikov. Slovenija prav tako podpira prizadevanja in aktivnosti ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti na področju pomoči žrtvam min, razminiranja in uničenja konvencionalnega orožja v Afganistanu. Slovenija si bo prizadevala, da bo tudi v obdobju po letu 2016 skladno z razpoložljivimi viri sodelovala pri podpori afganistanskim reformnim procesom.

Prispevek Konferenca o Afganistanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.