Boj proti diskriminaciji, neenaki obravnavi, spodbujanje socialne pravičnosti in inkluzija so ključne vrednote demokratične družbe. Kljub obstoječim pravnim osnovam za preprečevanje diskriminacije pa je obseg drugačne obravnave manjšinskih skupin v Sloveniji zelo problematičen (Bajt, Frank, Jalušič, & Ladić, 2023). To se jasno odraža na področju prehrane, predvsem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer otroci z različnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli mnogokrat nimajo dostopa do obrokov, prilagojenih njihovim potrebam, saj ti niso sistemsko zagotovljeni na nacionalni ravni. Zato se v tej pobudi spodaj podpisane organizacije zavzemamo za bolj inkluzivno izobraževalno okolje, kar lahko dosežemo z izboljšavami načinov zagotavljanja šolskih obrokov ter z dialogom o ustreznih in zadostnih prehranskih možnostih za vse.

Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti.

V omenjenih smernicah za prehranjevanje je sicer navedeno, da je “temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10), vendar je to edini del, ki kulturni izvor in veroizpoved sploh omenja. To pomeni, da pri oblikovanju smernic ta načela niso bila upoštevana, zaradi česar ne prispevajo učinkovito k doseganju svojega glavnega cilja. Medtem ko se zavedamo, da zagotavljanje ustrezne prehrane za otroke, ki ne jedo določenih vrst živil, predstavlja določen organizacijski in finančni napor, moramo upoštevati, da za mnoge otroke nasprotno pomeni, da v šoli cel dan ne jedo ali pa so jim ponujeni le priloga, kruh ali sadje (Porić, 2024), kar nedvomno niso ustrezni nadomestki za polnovreden obrok, ki zadostuje otrokovim potrebam. Mnogi otroci tako domov prihajajo lačni in oslabljeni, poleg tega pa zaradi občutka izobčenosti in drugačne obravnave doživljajo močne čustvene stiske. Takšna situacija predstavlja obliko diskriminacije, saj mnoge otroke postavlja v neugoden položaj v primerjavi z ostalimi učenci, kar pa je s psiho-socialnega vidika popolnoma nesprejemljivo.

Skozi pogovore z udeleženci fokusnih skupin smo kot delno ustrezno alternativo prepoznali zdrav polnovreden obrok, ki temelji na rastlinski prehrani, saj ta pokriva najobsežnejši spekter oseb, ki zaradi različnih razlogov določenih živil ne jedo. V večini primerov problem namreč predstavlja ravno meso, pa naj gre za način zakola in priprave (halal), prepovedano vrsto mesa (npr. svinjina) ali pa etično spornost. Z uvedbo možnosti izbire obroka, ki temelji na rastlinski prehrani, bi torej dosegli razbremenitev kuharjev, saj bi bilo za širok spekter oseb, ki določenih živil ne jedo, treba pripraviti le eno dodatno vrsto obroka. Take rešitve se poslužujejo tudi že nekatere šole v tujini, npr. na Finskem (Giorda, Bossi, Messina, & Risteco, 2014).

Ker v Sloveniji mnogo šol objavlja ustrezne mesečne jedilnike, nekatere pa otrokom omogočajo možnost izbire obroka brez svinjine ali brez mesa (Porić, 2024), je jasno, da naši predlogi ne predstavljajo nekaj neizvedljivega. Glede na mnoge izkušnje staršev je za vsakega možno najti ustrezno rešitev, če je odprt prostor za dialog. Prav tako praksa iz drugih držav, kot so Anglija, Francija in Finska, kaže, da šolska jedilnica z različnimi obroki, ki v obzir vzemajo kulturno, versko in etično prepričanje otrok, ne zagotavlja le enake obravnave, temveč predstavlja tudi prostor za razvijanje spoštovanja in razumevanja različnosti (Giorda et al., 2014).

Avtorji pobude si prizadevamo za širjenje razumevanja, da živimo v družbi, kjer sobivamo ljudje z različnimi vrednotami in prepričanji. Raznolikost, tudi pri prehranskih izbirah, ne ogroža nikogar in ne spodkopava identitete, temveč družbo bogati. Ključno vprašanje je, ali želimo vzgajati otroke v duhu strpnosti in sprejemanja ali pa nadaljevati prakso izključevanja. Zato pozivamo k odprtemu dialogu in vključevanju staršev pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile inkluzivno šolsko okolje za vse.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Problematika šolske prehrane za otroke, ki zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo določenih vrst mesa, je bila že mnogokrat tudi tema posveta z zagovornikom načela enakosti, vendar je postopek ponavadi ostal le na ravni posveta. Iz zapisnikov primerov (Zagovornik načela enakosti, 2024) pa je razvidno, da je nasprotovanje možnosti alternativne prehrane oz. zadostnih obrokov zagovornik načela enakosti označil za “hujšo obliko diskriminacije”, ko je zaradi dejanskega manjšega vnosa hrane ogroženo otrokovo zdravje. Tako so mnogi otroci deležni diskriminacije oz. drugačne obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj njihovo kulturno, versko in etično ozadje pri načrtovanju prehrane ni upoštevano, njihove prehranske potrebe pa tako ostajajo neslišane. Državni organi pri tem ne zagotavljajo nobene sistemske rešitve.

Možnost zagotavljanja prehrane brez svinjskega mesa in masti je septembra 2019 na predlog Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji že bila tema pogovora na seji Sveta vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, vendar glede na Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda omenjene seje (Ministrstvo za kulturo, 2019) ni razvidno, da bi vlada podala kakršen koli zaključen odgovor ali predlog, ki bi olajšal situacijo muslimanskih družin.

Za otroke, ki prispejo v Slovenijo iz drugih držav, je začetek šolanja v novem okolju izjemno stresen. Soočiti se morajo z izzivi prilagajanja novemu izobraževalnemu sistemu, premagovanja jezikovnih ovir in sklepanju novih prijateljstev. Hkrati pa se pogosto srečujejo tudi z neenako obravnavo in omejenimi možnostmi – še posebej na področju šolske prehrane. Pogosto se šolsko osebje ne trudi razumeti, da otrokove vrednote niso nekaj, kar lahko upoštevajo le doma, v šoli pa ne. So neločljiv del njihove identitete, ki ostaja z njimi skozi celoten proces integracije v novo okolje. Kljub temu pa se starši neprestano soočajo s komentarji, kot je “šola ni restavracija,” in berejo o tem, kako se mora osebje šol ukvarjati z njihovimi “kapricami” in “željami” (Hajdinjak, 2024).

Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da otroci hrane ne smejo prinašati od doma, kar v praksi pomeni, da jim pogosto ne preostane drugega, kot da skoraj cel dan ostanejo lačni. Poleg tega zaradi nejasnosti objavljenih jedilnikov otroci med šolskim kosilom sprašujejo učitelje, katera vrsta mesa je v obroku. Mnogi jim sčasoma začnejo odgovarjati, naj jih tega ne sprašujejo več, kar otroke postavi v zelo neprijeten položaj, saj ne vedo, ali obrok lahko pojedo ali ne.

Izjave staršev:

• “Moja hči je vsak dan domov prihajala lačna, saj je v vrtcu pojedla le kakšen kos kruha. Ker osebje kljub našim prošnjam ni bilo pripravljeno pomagati in ji priskrbeti obroka, ki bi ga lahko jedla, smo morali zamenjati vrtec. V novem vrtcu, ki ji omogoča obrok, prilagojen njenim potrebam, se počuti bolj sprejeto in vključeno.” Družina iz Turčije
• “Ko je bil moj otrok v prvem razredu, je učiteljico spraševal, kaj je v hrani. Enkrat mu je rekla: “Zakaj me vsak dan to sprašuješ? Naj tvoja mama pogleda jedilnik in poskrbi za to.” Ko sem pogledala jedilnik, je na njem pisalo le meso – katera vrsta mesa je bila, ni bilo navedeno. Učiteljica mi je rekla, da to ni njen problem in da jih je moj otrok motil s svojimi vprašanji.” Družina iz Alžirije
• “Moj 5-letni sin se je zaradi drugačne obravnave in nezagotavljanja zadostnega obroka počutil izločenega. Počutil se je drugačnega. In občutek take drugačnosti je bil zelo globok.” Družina iz Turčije

Naše ključno sporočilo je, da zavračanje možnosti alternativne prehrane za otroke z različnimi kulturnimi, verskimi in etičnimi načeli ne bo spremenilo njihovih vrednot, vendar bo le poglobilo občutek izobčenosti in nevključenosti, čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav razvoj.

Z željo po izboljšanju situacije smo pripravili 6 PRIPOROČIL, ki ponujajo možnosti za razmislek o rešitvah, ki bi močno prispevale k psiho-fizičnemu blagostanju otrok in občutku sprejetosti.

1. Otroci oz. njihovi starši ali skrbniki naj imajo pravico do vpogleda v natančen seznam vseh sestavin, prisotnih v šolskih obrokih, ne le sestavin, ki so razvidne iz imena živil. Pogosto namreč prihaja do prikrite vsebnosti svinjskega mesa in drugih sestavin v obrokih zaradi zavajajočega imena živila. Tak primer je telečja hrenovka, ki kljub svojemu imenu lahko vsebuje tudi do 30 % svinjine. Poleg tega so imena živil na jedilniku pogosto nejasna, zaradi česar so starši v dilemi ali naj otroka odjavijo od obroka ali ne. Primeri takih imen so: mornarsko meso, mesni namaz, mesni sir, čebulna bržola, štajerska kisla juha, grahovo meso ipd. (Porić, 2024). Transparentni jedilniki so prednost za vse starše, ki želijo slediti prehrani svojih otrok, ne le za tiste, ki določenih živil ne uživajo zaradi kulturnega, verskega ali etičnega ozadja.
2. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj pravočasno objavljajo jedilnike, vsaj v petek zvečer za naslednji teden, da lahko starši po potrebi otroka odjavijo od obroka. Kasnejša objava jedilnika namreč onemogoča staršem, da otroka odjavijo od obroka za ponedeljek. Če je npr. svinjina ali kakšna druga neprimerna sestavina prisotna v obroku v ponedeljek, nekateri otroci obroka ne jedo, starši pa ga kljub temu plačajo, kar je zanje tako finančno kot čustveno obremenjujoče. Poleg tega se z možnostjo pravočasne odjave izognemo nepotrebnemu zavrženju hrane (Porić, 2024).
3. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj ponudijo možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo. Omenjenim otrokom se mora zagotoviti polnovredne obroke, pri čemer ponudba le priloge, kruha ali sadja ne zadostuje. Najprimernejšo alternativo je najbolje izbrati na podlagi dialoga s starši, katerih otroci obiskujejo določeno izobraževalno ustanovo. Inkluzivno izobraževa nje pomeni tudi vključevanje dialoga s starši in prisluhniti potrebam njihovih otrok.
4. Državni organi naj ponudijo sistemske rešitve, ki bodo vsem otrokom omogočile možnost izbire polnovrednega obroka v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje. Rešitve na individualni ravni, kot so dogovori z učitelji in kuharji, niso ustrezna alternativa. Sistemske rešitve naj se oblikujejo na nacionalni ravni, obenem pa naj posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi naredijo analizo različnega ozadja svojih učencev. Tako bodo lahko bolje prepoznali njihove potrebe in jih pri organizaciji šolske prehrane po svojih zmožnostih upoštevali.
5. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj verskih prepovedi in etičnih načel ne enačijo z izmišljevanjem (Porić, 2024), saj to vodi do posredne diskriminacije na podlagi drugačne obravnave otrok, ki pripadajo skupini z drugačnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli. Učitelje in ostalo šolsko osebje naj se ozavešča o različnih prehranskih potrebah otrok in se med njimi spodbuja strpnost.
6. Opravi naj se ponoven pregled Smernic za prehranjevanje v vzgojno- -izobraževalnih zavodih in vanje vključi tudi napotke glede omejitev, ki vključujejo potrebe različnih družin oz. otrok. S tem bodo smernice tudi bolje stremele k doseganju temeljnega vzgojno-izobraževalnega cilja šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je “optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10).

Viri in literatura:

• Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.
• Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco.
• Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislekkaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386
• Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi.
• Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-sejaSveta.pdf
• Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamskaskupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf
• Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/
• Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.
• Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnihzavodih.pdf

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Omogočimo lažjo inkluzijo: javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen dogodka je deliti bistvene prakse pri soočanju z izzivi dostopa do izobraževanja po vsem svetu, spodbujati vizionarsko razmišljanje o dostopnosti izobraževanja za vse otroke om raziskati poseben vidik verskih skupnosti kot lokalnih akterjev pri pripeljevanju vsakega otroka povsod, v šolo.

Na najbolj temeljni ravni svet še vedno ni dosegel zaveze svojih vlad, da zagotovi dostop do izobraževanja za vse otroke. Hkrati je po vsem svetu dosegel izjemen napredek pri zagotavljanju dostopa do primarnega izobraževanja milijonom otrok, vključno z dekleti. Milijoni otrok se nikoli ne šolajo, predvsem dekleta in otroci na konfliktnih območjih. Vlade običajno zagotavljajo osnovnošolsko izobraževanje, a ker je veliko teh otrok v »šibkih državah«, se je velik del razprave osredotočil na vlogo zasebnih šol in nevladnih organizacij pri doseganju najtežje dostopnih in na potrebo, da se šole razglasijo za zaščitena območja v času konfliktov.

20. aprila 2021 je bil organiziran prvi Izobraževalni vrh z naslovom Pospeševalnik izobraževanja (več o dogodku tukaj). Pospeševalni je združil voditelje in strokovnjake iz vladnih institucij, neprofitnih sektorjev, razvojne in humanitarne delavce, novinarje, raziskovalce, praktike, verske voditelje in raziskovalce. Govori vseh govorcev so na voljo tukaj. Izobraževalni inkubator je naslednji korak v skupnih prizadevanjih ADRA Eurpope, da bi vsem otrokom in mladostnikom ponudili priložnosti za izobraževanje.

Več informacij in prijava

Pripravila: PV

Prispevek ADRA Europe vabi na Izobraževalni vrh je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Šest naših članic, FER, Zavod Global, IAŠ, Zavod Voluntariat, ADRA in Slovenska karitas so skupaj pripravile dogodek, na katerem so predstavile svoje primere dobrih praks na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Naslov dogodka izhaja iz gesla projekta Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD).

In v okviru tega projekta je 16 slovenskih nevladnih organizacij pripravilo kampanje ozaveščanja slovenske javnosti o temah, s katerimi se same ukvarjajo  že vrsto let in za katere so prepričane, da so pomembne za to, da bi mi vsi skupaj živeli v boljšem svetu.

Namen tega dogodka je bil, da predstavijo košček svojih prizadevanj, primere dobrih praks, da javnosti pojasnijo svoje cilje in vizije, pa tudi pokažejo, na kakšen način lahko podpre njihova prizadevanja.

Dogodek sta uvodoma pozdravila Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA in veleposlanik dr. Robert Kokalj, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.

Po dogodku bodo udeleženci dobili “info-paket”, s pomočjo katerega bodo lahko še bolje spoznali delo nastopajočih nevladnih organizacij, pa tudi bon Skuhne, da se bodo lahko po dogodku pogostili v skladu z epidemiološkimi ukrepi.

Prispevek Delamo za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsaka izmed družin ima prav posebno zgodbo, ki na žalost nikoli ni lahka. Taka je tudi Fardosina zgodba, ki je prepotovala nevarno in dolgo pot, da bi zase in družino zagotovila boljšo prihodnost. Svoje družine ni videla že več kot pet let in zdaj je končno prišel čas, da jim pomagamo pri združitvi.

Fardosa pravi, da je bilo vsakdanje življenje v Somaliji, v Kismayu, zelo težko in nevarno. ”Nikoli nisi vedel, kdaj bodo prišle oborožene skupine, te preteple ali odpeljale. Živeli smo v nenehnem strahu, saj nismo vedeli ali bomo preživeli do naslednjega dne. Nekega dne so prijeli in odpeljali mojega moža. Nikoli nisem izvedela kaj se je zares zgodilo, šele kasneje, ko sem že bila v Sloveniji, sem izvedela, da je umrl. Z dvema hčerkama in mamo smo živele v nenehnem strahu. V skrajnem obupu sem se odločila, da grem iz tega pekla. Beg je bil edini izhod. Zame še toliko težji, saj sem imela več možnosti za preživetje, če se na pot odpravim sama, brez hčerk in mame.

Fardosa se je kot na tisoče drugih beguncev odločila, da najprej pobegne v Etiopijo:

”Iz Etiopije sem prišla do Evrope, in potem do Slovenije v skrajnih mukah. Na poti sem ugotovila, da sem noseča. Če bi to vedela, se za pot morda ne bi odločila. Na koncu sem na begu, v Ratečah, skoraj rodila na prostem. Zahvaljujoč dobrim ljudem, ki so poklicali rešilca, da me je odpeljal v Jeseniško porodnišnico, sem po dveh urah rodila v bolnišnici.”

Na začetku poti si Fardosa ni znala niti predstavljati, kaj vse jo še čaka. Zaradi skrajnih razmer v domovini sta njeni hčerki z mamo pobegnili v Hargeiso v Somaliji, kjer živijo v lakoti in hudem pomanjkanju. ”Vse to sem zmogla samo zaradi misli na svoji hčerki in mamo, ki sem jih pustila doma. Prebijajo se iz dneva v dan, saj so popolnoma odvisne od mene in od dobrote drugih ljudi,” pravi Fardosa.

Fardosi so pred nekaj leti odobrili azil, hodila je na tečaj slovenščine in delala priložnostna dela. ”Nikoli nisem dobila zaposlitve za dalj časa, saj dela v popoldanskih urah zaradi majhne hčerke ne morem sprejeti. Zdaj se zelo trudim na tečaju slovenskega jezila, da bi opravila izpit iz slovenščine. Združitve s svojo družino se veselim bolj kot vsega.”

Humanitarno društvo ADRA Slovenija v sodelovanju z Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ter drugimi nevladnimi organizacijami zbira sredstva, da bi Fardosini hčerki in mama lahko ponovno, na varnem, zaživeli s svojo družino. Vendar moramo za njihov prihod zagotoviti finančna sredstva, in sicer predvsem za stroške letalskih vozovnic, izstopnih vizumov in COVID-19 testov. Trenutno za združitev potrebujemo 6400€.

Prizadevamo si, da bi čim hitreje zbrali dovolj sredstev (NAJKASNEJE DO 15.1.2022), zato bo vsaka še najmanjša podpora več kot dobrodošla. Že v naprej najlepša hvala za kakršenkoli prispevek in podporo.

Podatki za nakazilo

IBAN: SI56 0284 3026 3945 425

BIC: LJBASI2X

Referenca: SI00 2021

Ime prejemnika: HD ADRA Slovenija,

Njegoševa 15 1000 Ljubljana

Namen: ZDRUZITEV FARDOSA

Koda namena: CHAR

S kartico lahko prek Paypala nakažete na tej povezavi.

Prispevek ADRA začenja akcijo za združevanje Fardosine družine iz Somalije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Adrini tedni in nagradni natečaj na temo izkušenj tujcev_k in gostoljubja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropske volitve, ki so pred vrati, bodo prva pomembna točka, ki bo vplivala na prihodnost evropske razvojne politike. Po vzpostavitvi Evropskega Parlamenta v novi sestavi, pa bo naslednji lokalni izziv predsedovanje Slovenije Svetu EU. To bo tudi obdobje, ko se bo začela izvajati politika EU okvirjena z novo finančno perspektivo.

Obe organizaciji si bosta prizadevali za čim boljše sodelovanje pri vseh naštetih prihodnjih izzivih.

Prispevek Obisk direktorja ADRA Europe na Slogi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta, ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve in je vreden 153.250 €, bodo v Podgorici vzpostavili center za opolnomočenje žensk, kjer bodo omogočili krepitev ekonomske neodvisnosti žensk preko predavanj, delavnic, izobraževanj in svetovanj. Vsem zainteresiranim (obeh spolov) bodo omogočili osebno in spletno svetovanje s področij pravnega, socialnega ter ekonomskega opolnomočenja.

V sklopu projekta bodo izvedli tudi ozaveščevalno kampanjo o pravicah žensk, enakopravnosti spolov, uravnoteženi zastopanost obeh spolov v javnem in zasebnem življenju. Na te teme bodo izvedli tudi javne debate in konferenco, izdali pa bodo tudi priročnik.

Črna gora ima majhno, odprto, vendar ranljivo ekonomijo z visokimi stroški upravljanja. Posledice gospodarske krize so leta 2010 najbolj prizadele javni sektor, ki je odpuščal, med odpuščenimi pa so prevladovale ženske. Zaradi izrazito tradicionalne patriarhalne družbe se ženske lahko zaposlujejo predvsem v javnem sektorju, v zasebnem sektorju pa delajo zgolj »na črno«. Tovrstna neenakost pri zaposlovanju je ustvarila ekonomsko  odvisnost žensk. Te niso enakopravno zastopane v javnem in političnem življenju, občutno višja je stopnja brezposelnih žensk, ženske nimajo enakih možnosti, so informacijsko nepismene, takih je kar 42 % odsotkov.

V občini Podgorica živi 30 % prebivalcev Črne gore, od tega je 53 % žensk ekonomsko odvisnih. Še slabše je stanje v Koniku, kjer od leta 1999 živijo Romkinje, ki so begunke s Kosova, in imajo veliko otrok. Posledično to poglablja vsesplošno revščino pri pripadnikih obeh spolov.

Za preprečevanje nadaljnjega razkroja družbe in poglabljanja revščine je nujno opolnomočiti ženske, ki bodo nosilke pozitivnih družbenih sprememb.

Prispevek ADRA bo v Črni gori prispevala k pozitivnim družbenim spremembam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovensko občinstvo je s pomočjo dveh izkušenih strokovnjakinj imelo priložnost pridobiti osnove tovrstnega delovanja in  prisluhniti praktičnim izzivom ter uspehom, ki jih prinaša uporaba principa spoštovanja človekovih pravic v praksi in na terenu.

Kot posamezniki in kot predstavniki organizacij verjamemo, da je spoštovanje človekovih pravic osnova za pravičnejšo družbo prihodnosti. Upoštevanje načel in pristopov, ki temeljijo na človekovih pravicah, je še posebej bistveno za nevladne organizacije, ki s svojim humanitarnim ter razvojnim delovanjem marsikdaj in marsikje orjejo ledino.

Prav zato je dvodnevna delavnica bila posebej dobrodošla vsem, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z ljudmi, mednarodnim razvojem in humanitarno pomočjo. Med udeleženci so bili poleg nevladnih organizacij tudi predstavniki zunanjega ministrstva in ministrstva za kulturo.

Usposabljanje sta vodili Bettina Ravn in Signe Lund Christensen iz ADRA Danska. Predavateljici prihajata iz Danske, kjer nevladne organizacije že vrsto let uporabljajo tovrsten pristop, vendar so prvi zares pozitivni rezultati predvsem v državah globalnega juga bili vidni šele nedavno.

Prispevek Usposabljanje o pristopu, temelječem na človekovih pravicah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.