Posvet je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih nevladnih organizacij in je predstavljal osrednji dogodek v času slovenskega predsedovanja Svetu EU pred sedmim srečanjem pogodbenic konvencije, ki bo potekalo oktobra v Ženevi in na katerem bo Slovenija zastopala EU.

Kot so sporočili iz Umanotere, je bila v začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni.

“Pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic aarhuške konvencije,” menijo v Umanoteri.

Aarhuška konvencija je bila sprejeta leta 1998 ter EU in vse njene članice zavezuje, da državljanom EU in okoljskim nevladnim organizacijam v okoljskih zadevah omogočajo prost dostop do pravnih sredstev. Zaradi konvencije imajo civilna družba in nevladne organizacije pravico, da se v primeru suma na kršenje okoljske in podnebne zakonodaje obrnejo na sodišče in izpodbijajo odločitve EU, so pojasnili v Umanoteri.

Kot so ugotavljali na današnjem posvetu, sicer dostop do pravnega varstva tudi na nacionalnih ravneh zaenkrat ni dovolj širok. “V Sloveniji smo že več kot leto dni priča celo omejevanju že pridobljenih pravic nevladnih organizacij do pravnega varstva, saj so bile te pri uveljavljanju sodnega varstva zoper nezakonite odločitve organov ‘preveč’ uspešne,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Prepričani so, da se je sodnim sporom možno izogniti, če se v procese načrtovanja in odločanja o okolju dovolj zgodaj vključi širšo javnost ter se njenim argumentom tudi prisluhne.

Okoljski pravnik iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC Aljoša Petek je dejal, da je “iskanje pravnih sredstev potrebno le, če nacionalni organi ne sprejmejo razumnih in ustreznih ukrepov za preprečevanje kršenja človekovih pravic, povezanih s podnebjem”.

Mednarodni strokovnjaki s pravnega področja so po navedbah Umanotere vodili razpravo o poglavitnih vprašanjih glede samega izvajanja aarhuške konvencije v aktualnem trenutku slovenskega predsedovanja ter o sprejemanju in izvajanju ključnih okoljskih politik in predpisov EU za izhod iz krize.

Udeleženci posveta so se ob koncu strinjali, da je uporaba pravnih sredstev zadnji izhod pri okoljskih kršitvah. “Pomembna je predhodna faza, to je faza sodelovanja, pri kateri je potrebno razviti nove alternativne, privlačne in učinkovite načine participacije, ki bi vključevali tudi mlade. Sodnim sporom bi se v prihodnosti lahko izognili tudi z metodami mirnega reševanja sporov, kot je npr. mediacija,” so sklenili sporočilo.

Prispevek Javnost naj bo vključena pri prostorskem in okoljskem načrtovanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

Oblasti moramo gledati pod prste. Lokalni, nacionalni, evropski. Vsaka oblast korumpira, absolutna korumpira absolutno. Zato ji je potrebno gledati pod prste zmeraj in povsod. Ker ljudje nismo angeli. Pravice svobode govora, izražanja, verovanja in združevanja smo morali zapisati v deklaracije, ustave ter zakone zato, ker se vanje zmeraj znova zaganjajo vsi, ki si ne želijo, da bi na njihovo delovanje posvetila luč javnega nadzora. Da se nam ne bi ponovila mračna obdobja naše zgodovine, se učimo za aktivno državljanstvo, za skupno dobro in globalno solidarnost.

Oblast je moč, ki jo omejujejo človekove pravice, ustava in zakoni. Z Magna Charta Libertatum so stanovi kralja prisilili, da omeji svojo oblast – zapisali so, da ne davek za opremo kraljeve vojske ne podpora ne bosta vsiljeni, razen po skupnem posvetu. Pisalo se je leto 1215. Čez nekaj sto let so postavili prvo celovito obrambo človekovih pravic in omejili samovoljo šerifov, ječarjev ter drugih uradnikov, Habeas Corpus Act 1679. Aarhuška konvencija iz leta 1998 je podelila pravico dostopa do informacij in do pravnega varstva, do sodišč v okoljskih zadevah. Ker se narava in okolje ne moreta braniti sama, ampak potrebujeta zagovornika.

Vsiljevanje rešitev v “visečem parlamentu“, brez celovitega predhodnega skupnega posvetovanja, kaže na hudo samovoljo. Kot da je mogoče o skupnih stvareh na daljši rok odločati na zvijačen, pretkan, lažniv način, ne da bi na mizo položili argumente za javno presojo. Posvet in javno razpravo se nadomešča z odkrito samovoljo zagovarjanja partikularnih interesov na škodo skupnega. Oblast, ki ravna na ta način, ne more računati na zaupanje državljank in državljanov.

Modra oblast se uči iz lastnih napak, še raje iz napak drugih. Prav tako se moramo učiti aktivni državljani in državljanke. Kot se namreč zdi, se oblast v našem primeru ne uči. Ponovno je v politični dokument, brez razprave, brez argumentov, postavila kukavičje jajce, ki ima namen “političnega pokritja” izgradnje jedrske elektrarne. Objekta, ki bo trajno in netrajnostno še dodatno obremenil prihodnje generacije. 

Zato je referendumski izid zgolj etapna zmaga na večni dirki med oblastjo in aktivnimi državljankami ter državljani za zagotavljanje pravičnih in trajnostnih rešitev.

Vznemirljivo poletje vam želim.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.