Evropska komisija je pred sprejetjem akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic objavila novo raziskavo Evrobarometra, ki je po vsej EU spremljala javno mnenje o družbenih vprašanjih v EU. Raziskava je potekala novembra in decembra lani in je zajela 27.213 udeležencev iz 27 držav članic, med njimi 1034 iz Slovenije.
Socialna pravičnost je temelj evropskega tržnega gospodarstva in je v središče Evropske unije. Podpira idejo, da sta socialna pravičnost in blaginja temelj gradnje odporne družbe z najvišjimi standardi dobrega počutja na svetu. Vsi Evropejci bi morali imeti enake možnosti za uspeh.
Tri leta po uvedbi evropskega stebra socialnih pravic je EU ocenila, da je pomembno raziskati odnos Evropejcev do družbenih vprašanj v Evropski uniji kot celoti, pa tudi v okviru napovedanega akcijskega načrta za nadaljnje izvajanje stebra.
Raziskava obsega naslednje teme:
- pomen socialne Evrope za Evropejce osebno;
- odločanje o družbenih vprašanjih na ravni EU;
- pomembnost socialnih pravic za prihodnost Evrope;
- ukrepi nacionalnih vlad za izgradnjo prihodnosti Evrope;
- ukrepi EU za izgradnjo prihodnosti Evrope;
- napovedi Evropejcev o prihodnosti socialne Evrope.
Rezultati Eurobarometrove raziskave o družbenih vprašanjih v EU
Da je socialna Evropa glavna prednostna naloga, meni devet od desetih Evropejcev.
Med najpomembnejše elemente za gospodarski in socialni razvoj EU uvrščajo enake možnosti in dostop do trga dela (46 %), pravične delovne pogoje (45 %), dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva (41 %) in življenjski standard ljudi v EU (41 %).
Med področji, kjer bi po mnenju vprašanih bilo treba sprejeti več odločitev na evropski ravni, so v ospredju varstvo okolja in zmanjševanje podnebnih sprememb (76 %), spodbujanje dostojnih delovnih pogojev v EU in tujini (74 %) ter spodbujanje enake obravnave žensk in moških. V Sloveniji je na prvem mestu spodbujanje dostojnih delovnih pogojev v EU in tujini (91 %).
Da je pomanjkanje socialnih pravic trenutno resen problem, meni 71 % vprašanih, pri čemer so glede tega najbolj zaskrbljeni na Cipru (89 %), najmanj pa v Nemčiji (52 %). 62 % pa jih meni, da bo leta 2030 bolj socialna Evropa. Podobno prepričanje je tudi v Sloveniji (63 %).
Za evropski steber socialnih pravic je vsaj delno vedelo 29 % vprašanih, 71 % pa zanj še nikoli ni slišalo. Največja seznanjenost o tem instrumentu je na Hrvaškem (48 %), najmanj pa na Danskem in v Romuniji (26 % v obeh državah). V Sloveniji je 38 % že slišalo.
51 % vprašanih meni, da bodo vprašanja socialnih pravic igrala bolj pomembno vlogo pri oblikovanju močnejše EU. O tem so najbolj prepričani na Cipru (75 %), po drugi strani pa 25 % vprašanih na Slovaškem meni, da bodo imela ta vprašanja manj pomembno vlogo. V Sloveniji 57 % vprašanih to vlogo vidi kot bolj pomembno, 13 % pa kot manj pomembno.
Za prihodnost socialne Evrope so po mnenju vprašanih najpomembnejši elementi zdravstveno varstvo (36 %); socialno varstvo (26 %); plače (25 %); izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje (25 %) ter prihodek v starostni dobi in pokojnine (25 %).
Podatki Evrobarometra 509 za Slovenijo
Pripravila: PV