Poročilo ZN pravi, da se je podnebna kriza leta 2020 “neusmiljena” okrepila. Pandemija ni vplivala na emisije, temveč je poslabšala vplive globalnega segrevanje za milijone ljudi, piše v poročilu Svetovne meteorološke organizacije za lansko leto.
Poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o stanju podnebja je objavljeno tik pred četrtkovim vrhom svetovnih voditeljev, ki ga je sklical ameriški predsednik Joe Biden, in pred novembrskim podnebnim vrhom ZN Cop26 novembra, na katerem se naj bi dogovorili za nujne ukrepe, da bi dosegli zaustavitev povišanja globalne temperature ohrani na 1,5 stopinje Celzija, kakor je določeno v pariškem sporazumu. Leta 2020 je bila temperatura 1,2 ° C nad predindustrijsko ravnjo.
Pandemija koronavirusa je pospeševalne učinke globalnega segrevanja še poslabšala za milijone ljudi. Poročilo je pokazalo, da so zmanjšanja proizvodnje hrane, prevoza in gospodarske dejavnosti, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, poslabšala učinke ekstremnega vremena na skupnosti. Toda začasno zmanjšanje emisij ogljika zaradi zapor ni imelo zaznavnega vpliva na atmosferske koncentracije toplogrednih plinov, piše v poročilu WMO.
Lani je bilo kljub ohlajevalnemu učinku cikličnega naravnega podnebnega pojava La Niña uvrščeno med najbolj vroča rekordna obdobja leta 2016 in 2019. Brez tega bi bilo leto 2020 najverjetneje še najbolj vroče leto.
To je leto za ukrepe. Podnebje se spreminja in vplivi so že tako predragi za ljudi in planet. Države morajo pred Cop26 predložiti ambiciozne načrte za zmanjšanje svetovnih emisij za 45% do leta 2030.
António Guterres, generalni sekretar ZN
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).
