V sredo, 22.5.2024 smo v Mestni knjižnici Kranj ob odprtju razstave “S cilji trajnostnega razvoja do sprememb” organizirali okroglo mizo.
Tokrat smo se z našimi sogovorniki Binetom Godničem, Žiga Erženom in Aleksom Glišovićem iz Gimnazije Kranj ter Luko Mofardinom iz Focusa, dr. Urško Koce iz DOPPS – BirdLife Slovenija in Tatjano Zorman iz Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole v Kranju, pogovarjali o sodelovanje mladih pri projektih, ki se zavzemajo za boljšo prihodnost, kaj pomenijo cilji trajnostnega razvoja in kako jih živeti v vsakdanjem življenju. Mladi sogovorniki iz Gimnazije Kranj so nam predstavili mladinski manifest v zvezi s podnebnimi spremembami in vplivu le-teh na njihova življenja: Our FUTURE in Present Tense: A Youth Manifesto for our Future. Z Lukom smo se pogovarjali o samoorganiziranosti ljudi in energetski samooskrbi na lokalni ravni ter o pilotnem projektu postavitve sončne elektrarne na Osnovni šoli Hrastnik. Ugotavljali smo, da žal naša življenja krojijo vedno bolj nasilne podnebne spremembe (poplave, požari), zdaj jih čutimo tudi doma, v Sloveniji. Zato smo govorili z dr. Koce tudi o tem, kaj vse to pomeni za izginjanje rastlin in živali in kako to vpliva na nas. Koordinatorka projekta ekošole Tatjana Zorman pa nam je povedala, kako poskušajo približati cilje trajnostnega razvoja mladim v srednji šoli.
Naši sogovorniki so med drugim povedali:
Bine Godnič iz Gimnazija Kranj, da so se sodelujoči pri pripravi mladinskega manifesta osebno zavezali, da bodo pazili na okolje, redno in vestno reciklirali odpadke, čim bolj uporabljali javni prevoz, kjer bo to možno, in se izogibali uporabi izdelkov, ki so jih proizvedli tisti, ki izkoriščajo delavce in škodijo okolju. Zavedajo se, da je varovanje okolja izrednega pomena za varovanje življenja. Če želimo doseči spremembe v osebnem življenju, je potrebno vztrajati, da se naredijo bistvene sistemske spremembe. Zavezali so se tudi, da bodo zahtevali odgovornost organizacij in institucij, ki kršijo ljudem pravico do pitne vode in bolj trajnostnega sveta, in onesnažujejo prihodnji svet.
Sončna šola Hrastnik, je prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost. Energetske skupnosti imajo veliko prednosti pred individualno samooskrbo, čeprav obe prispevata k blaženju podnebnih sprememb. Sončna šola Hrastnik je bila prepoznana za družbeno inovacijo, ker je bil tekom vzpostavljanja oblikovan pionirski zadružni model vzpostavitve energetske skupnosti, ki združuje tako občino in njene javne zavode kot občane in občanke ter pravne osebe (skupno 22 akterjev), je povedal Luka Mofardin iz Focusa. Poudaril je, da imajo ljudje, ki se združijo moč vplivati na sistemske spremembe in do spodaj navzgor spreminjati pravila na bolj človeku prijazen način življenja. Rešitve za bolj trajnostni in pravičnejši svet niso vedno možne le znotraj nekega utečenega sistema. Potrebno je biti inovativen, kritičen in se udejstvovati združen, društev, NVO, ki delujejo izven sistema in je njihov način razmišljanja bolj usmerjen za dobrobit človeka in narave.
Dr. Urška Koce iz DOPPS – BirdLife Slovenija je poudarila pomen biodiverzitete na življenje človeka ter, da trenutno, šesto po vrsti, izumrtje velikega števila rastlinskih in živalskih vrst povzroča ravno človek s svojim delovanjem. Tudi z dobronamernimi ad hoc akcijami za reševanje narave (npr. pogozdovanje Krasa z borom, ki je visoko vnetljiv), se lahko zgodi, da ji bolj škodimo kot koristimo. Velikega pomena je, da se vse rešitve, ki so nam predstavljene, razumsko in znanstveno preučijo predno se izvedejo. Obdržati moramo kritično razmišljanje in vsako rešitev preveriti iz več zornih kotov. Potrebno je spet začeti spoštovati naravo in se ji prilagajati.
V občinstvu so bili tudi dijaki iz Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole v Kranju, katerih bodoči poklici bodo še bolj na udaru pod pritiskom varovanja narave in življenja na sploh. Tatjana Zorman koordinatorka projekta ekošole na Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli v Kranju je poudarila, da poskušajo v šolah cilje trajnostnega razvoja narediti dijakom čim bolj razumljive in vedno bolj poudarjajo njihov pomen. Spremembe so izredno počasne, nova podnebna normalnost pa postaja vedno bolj očitna. Samo zavedanje o tem, da je potrebno skrbeti za okolje žal ni več dovolj. Prav tako iskanje krivca za nastalo situacijo ne, saj se človek razvija po stopnjah razumevanja svojih dejanj in posledic. Zdaj je čas za neposredno ukrepanje. Včasih je spremembe težko izvajati, saj mladi poskušajo živeti svojo neobremenjeno mladost. Vendar se tudi ti vedno bolj angažirajo, kar so nam na okrogli mizi jasno pokazali dijaki z Gimnazije Kranj: Bine, Žiga in Aleks.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
