Mreža Bridge 47, katere partner je tudi platforma SLOGA, se v teh težkih časih spopada s podobnimi ovirami in težavami kot mnoge druge organizacije. Ne le logistične ali projektne narave, temveč tudi z vprašanjem novega sveta po koncu pandemije. Z vami delimo vtise Nore Forsbacka, vodje projekta pri Bridge 47.
S tem, ko se COVID-19 v zadnjih tednih širi po celotnem svetu, se soočamo z izjemnim izzivom. S seboj je prinesel vihar, ki lahko spremeni potek zgodovine na boljše ali slabše.
Novice o širjenju novega koronavirusa so svet šokirale. Ubadamo se z globalno pandemijo in ne vemo, kakšne razsežnosti bo imela. Vemo pa, da kriza še ni dosegla svojega vrhunca in da narašča zaskrbljenost zaradi uničujočega učinka, ki bi ga imela na države z nizkim in srednje velikim dohodkom, in na najbolj ranljive skupnosti po svetu, vključno z območji, ki že trpijo zaradi humanitarnih kriz.
Prizadete države so se odzvale na različne načine. Varovanje zdravja in dobrega počutja vseh ostaja v središču odziva na pandemijo. Vendar pa obstajajo pomisleki, kako lahko nekatere omejitve vplivajo na človekove pravice, osnovne svoboščine, enakost spolov, demokracijo in izobraževanje. Na Madžarskem na primer je na mizi predlog, ki bi premierju Viktorju Orbanu omogočil neomejen mandat, da vlada z odlokom za nedoločen čas.
Poročila z vsega sveta pa kažejo, da počasi prihaja novi vihar, to je vihar solidarnosti in sočutja. Obstaja ogromno pozitivnih primerov učinkov krize na podnebne spremembe, dela na daljavo, sosedsko solidarnost in čezmejno solidarnost.
Pandemija nesporno prinaša s seboj stisko, trpljenje in izgubo. Toda v vsaki krizi je tudi seme spremembe. Zdaj je pravi čas, da ocenimo in premislimo, saj je treba iz tega, kar se dogaja danes, črpati lekcije. Lekcije, ki ne zadevajo samo socialne solidarnosti, temveč tudi sistemske in transformativne spremembe.
Paul Engler je to pandemijo označil za “daleč največji sprožilni dogodek naše generacije” in napoveduje, da bo na drastičen način spremenila politiko, ekonomijo in javno mnenje. Podobno je opozorila aktivistka in avtorica Naomi Klein, ki pripomni, da nas zgodovina uči, da v trenutkih šoka ali izgubimo tla pod nogami in plačujemo ceno desetletja, ali pa zmagamo v stvareh, ki se nam zdijo še tedne prej nemogoče.
Medtem ko koronavirus preplavlja planet, se svet, kot ga poznamo, končuje. Ko vihar popusti, bo pustil za seboj posledice. Ukrepi, ki jih bomo sprejeli v tem viharju, bodo pomagali oblikovati naš novi svet. Zato ne smemo podleči skušnjavi spanja, temveč moramo ostati budni ves čas in pomagati ustvarjati spremembe, ki jih želimo. Moramo se odločiti za budnost in ukrepati, da bomo oblikovali svet, ki sledi. Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov, Antonia Guterresa, “če naredimo prav, lahko okrevanje usmerimo na bolj trajnostno in vključujočo pot.”
Ker obstajajo druge sile, ki bodo v času viharja ostale budne in potencialno izkoristile ta čas za bolj zlovešče namene, kot so omejevanje državljanskih pravic, širjenje skrajno desne propaganda in nezaupanje ter odvračanje od enakosti spolov ali ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb.
Številni nujno sprejeti ukrepi – odločitve, ki bi lahko trajale leta v običajnih razmerah, zdaj pa jih sprejemajo v roku ene ure – lahko postanejo neločljiv del našega življenja, opozarja Yuval Noah Harari. Dodaja, da se moramo odločiti med potovanjem po poti razhajanja ali po poti solidarnosti.
Članek Charlesa Fosterja poudarja nekaj dobrih stvari, ki bi lahko nastale iz krize, vključno s povečanim razumevanjem, da so nacionalne meje umetne in da ljudje niso otoki. Podobno pripomni Lorenzo Marsili, da je način odziva na virus dokaz, da lahko svoje sisteme drastično preoblikujemo v boju proti grožnji.
Medtem ko se mnogi od nas prilagajajo novim realnostim, smo v času in prostoru, da se učimo. Vzeti bi si morali čas, da se učimo kot posamezniki, vendar bi to morali storiti tudi kolektivno, saj posameznik ni kos kolektivni krizi. In tukaj prihaja na plano tranformativno učenje.
Kot izobraževalci, kot aktivisti in zagovorniki pravičnejšega in bolj trajnostnega sveta, imamo morda zdaj vlogo, da zgradimo prostor za kolektivno razmišljanje in pomagamo najti načine, kako lažje krmariti v tem viharju. Lahko bi ustvarili prostor za soustvarjanje sveta, ki se razvija iz pandemije. Sredi krize sta izobraževanje za globalno in transformativno učenje kompas, ki nam pomaga krmariti po viharju.
V Bridge 47, tako kot drugi, prilagajamo svoje vedenje. Verjamemo, da sta prav zdaj globalno in transformativno učenje bolj potrebna kot kadar koli prej. Medtem ko se naši fizični dogodki odpovedujejo in prestavljajo, svoje delo prestavljamo na splet. Še naprej si prizadevamo za to, v kar verjamemo, od doma, v 12 različnih državah. Verjamemo, da je to naša moralna obveza, da pripomoremo k bolj pravičnemu in trajnostnemu svetu prek transformativnega učenja.
Vir: Bridge 47
Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 12 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.
