Skupno raziskovalno središče, ki je znanstvena služba Evropske komisije, je objavilo novi Svetovni atlas širjenja puščav. Gre za prvo celovito in na dokazih temelječo oceno degradacije tal na svetovni ravni, ki bo nosilcem odločanja lahko v pomoč pri oblikovanju učinkovitih ukrepov.
Atlas vsebuje konkretne primere o tem, kako lahko človekova dejavnost vodi v degradacijo tal in naposled ogrozi blaginjo velikega dela prebivalstva, pripelje vrste na rob izumrtja, okrepi učinke podnebnih sprememb in povzroči razseljevanje ljudi ter s tem poveča tveganje spopadov.
Zaradi rasti prebivalstva in sprememb naših vzorcev potrošnje so naravni viri planeta pod največjim pritiskom doslej. Več kot 75 % kopne površine Zemlje je že degradiranih, do leta 2050 pa bi ta delež lahko presegel 90 %. Skupna površina zemljišč, ki na svetu vsako leto na novo degradira, je 67-krat večja od površine Belgije, največ takšnih zemljišč pa se nahaja v Afriki in Aziji. S tem povezane gospodarske izgube znašajo približno 10 % letnega BDP-ja na svetovni ravni.
Degradacija tal vpliva tudi na našo zmožnost pridelovanja hrane. Med letoma 1970 in 2012 so se populacije sladkovodnih vrst zmanjšale za 81 %. Po ocenah se bo zaradi degradacije tal in podnebnih sprememb svetovni donos poljščin do leta 2050 zmanjšal za približno 10 %, večinoma v Indiji, na Kitajskem in v podsaharski Afriki. Degradacija tal je tudi med glavnimi povzročitelji podnebnih sprememb. Krčenje gozdov prispeva približno 10 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek. Zaradi degradacije tal pa se krepijo tudi migracijski tokovi. Po znanstvenih ocenah bo zaradi težav s pomanjkanjem zemeljskih virov do leta 2050 razseljenih do 700 milijonov ljudi, do konca stoletja pa bi jih lahko bilo 10 milijard.
Ustavitev degradacije tal je eden od ukrepov, zapisanih v 15. cilju trajnostnega razvoja Agende 2030. Države sveta so si zadale, da se bodo do leta 2030 borile proti širjenju puščav, obnovitle degradirana zemljišča in tla, tudi zemljišča, prizadeta zaradi širjenja puščav, suše in poplav, ter si prizadevale za svet brez degradacije tal.