Ob tretji obletnici sprejetja ciljev trajnostnega razvoja in v okviru evropske kampanje boja proti neenakosti (#FightInequalites) je 25. 9. 2018 potekal posvet z naslovom Ali je Slovenija že trajnostna za vse?.
Posvet, ki so ga sorganizirali Društvo Bodi svetloba, Društvo stezosledcev, Zavod Povod in platforma SLOGA je bil priložnost za oceno dosedanjega izpolnjevanja globalnih ciljev v Sloveniji na nacionalni in lokalni ravni, izmenjavo znanj, praks ter izkušenj ter iskanju skupnih izboljšav v prihodnje.
Kakšno je stanje pri doseganju globalnih ciljev na evropski ravni sta predstavila Albin Keuc, direktor platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA in Robert Križanič, Zavod Povod, ki je predstavil kampanjo Fight Inequalites in projekt Trajnostna Evropa za vse.
O vlogi globalnega učenja in ozaveščanja javnosti za doseganje globalnih ciljev na nacionalni ravni je spregovorila Patricija Virtič iz platforme SLOGA. V delu, ki se je osredotočal na doseganje globalnih ciljev na lokalni ravni pa sta bili predstavljeni dve dobri praksi, in sicer krožno gospodarstvo v Mestni občini Ljubljana (Zala Strojin Božič, Mestna občina Ljubljana) in Otroci in mladi kot akterji sprememb. Projekt Stezosledci proti neenakostim, ki ga je v imenu Društva stezosledcev predstavila Anja Horvat. Sledila je panelna razprava.
V poročilu Globalna odgovornost, izdanem julija 2018, je Slovenija med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja ciljev, uvrščena na visoko 8. mesto. Pri doseganju globalnih ciljev nam najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. Najmanj uspešni pa smo pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije; zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe; ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj. Slovenija sodi med države, ki cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 vključuje v Strategijo razvoja Slovenije 2030 in jih povezuje z nacionalnimi razvojnimi cilji.
Kot izhaja iz poročila, zahteva doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe v izobraževanju, zdravstvu, rabi energije, prostorskem načrtovanju in uporabi informacijske tehnologije, kar med drugim zahteva tudi dobre vodstvene zmogljivosti vlad ter boljše sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe ter njuno vpetost v pripravo javnih politik. Kot ugotavljajo snovalci poročila državam predstavljajo največje izzive integracija ciljev trajnostnega razvoja v nacionalne strategije, proračunsko načrtovanje, javni razpisi in pozivi ter v kadrovsko in regulativno upravljanje. Ob tem menijo, da bodo za uspešno uresničevanje ciljev v prihodnjih 12 letih nujne bolj kakovostne javne politike, inovacije, učenje in deljenje dobrih praks znotraj ter med državami.
Poročilo ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost zelo visoka, trendi pa kažejo na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti. Najbolj se od tega cilja oddaljujejo države, ki so obremenjene s konflikti ter države podsaharske Afrike. Konflikti so tudi največji vzrok odmika od doseganja ciljev, predvsem na področju odprave lakote in revščine.
Sledil je formalne zagon Koalicije 2030 za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Koalicija 2030 si bo prizadevala, da Republika Slovenija kot članica EU naredi vse, skladno s svojo globalno odgovornostjo in načelom solidarnosti, kar je v njeni moči, da doma in v mednarodni skupnosti, uresničimo zavezo za izpolnitvijo globalnih ciljev, ciljev trajnostnega razvoja, usklajenih na ravni Združenih narodov z Agendo za trajnostni razvoj 2030. Aktivna podpora Agendi 2030 je potrebna tudi zaradi procesa krčenja civilnodružbenega prostora, prostora svobode, aktivnega državljanstva in solidarnosti, ki smo mu priča doma, v EU in po svetu.