Precej držav članic Evropske unije v letu 2015 žal ni izpolnilo zavez, za katere so se ponovno politično zavezale na Vrhu Združenih narodov. Letošnje AidWatch poročilo namreč razkriva, da je zgolj pet evropskih držav izpolnilo ali preseglo svoje zaveze – 0,7 % BNP -, in sicer Danska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. To pomeni, da preostale evropske države dolgujejo kar 36,9 milijard evrov državam globalnega juga, katerim je ta pomoč tudi namenjena.
Razvite države so se leta 2000 na Vrhu Združenih narodov zavezale, da bodo za uradno razvojno pomoč do leta 2015 namenile 0,7 % bruto nacionalnega proizvoda (BDP). Države EU 13, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2000, med njimi je tudi Slovenija, so se zavezale, da bodo do leta 2015 namenile 0,33 % BDP. Na Vrhu septembra 2015 so se svetovni voditelji s podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj ponovno zavezali, da bodo te cilje dosegli do leta 2030.
V poročilu AidWatch je za vsako članico EU prikazano stanje izpolnjevanja danih zavez v okviru uradne razvojne pomoči (URP) in podnebnega financiranja v letu 2015. Poročilo hkrati razkriva, da je bilo v povprečju kar 17 % URP porabljene v razvitih državah, in sicer predvsem za stroške tujih študentov in podporo beguncem. Po oceni platforme SLOGA je takšen način pomoči državam prejemnicam URP nedopusten, saj ta koristi samo državam donatoricam in ne državam prejemnicam, katerim je ta pomoč namenjena.
Seamus Jeffreson, direktor CONCORD, evropske konfederacije za pomoč in razvoj, katere članica je tudi platforma SLOGA, poudarja, da morajo »evropski voditelji spoštovati zaveze glede obljubljene pomoči, ki pa mora biti učinkovita. To pomeni, da se uradne razvojne pomoči ne napihuje s stroški, ki nimajo neposrednega pozitivnega učinka na mednarodno razvojno sodelovanje (kot npr. šolnine za tuje študente, oskrba beguncev, vezana pomoč …). Vsaka država donatorica ima namreč moralno obveznost, da pomaga beguncem, ne da bi ta sredstva dodatno poročala kot uradno razvojno pomoč. Za učinkovitost razvojne pomoči pa je, skladno z Agendo 2030, ključnega pomena podpora močni civilni družbi, saj ta javnost opozarja na problem (ne)transparentnosti in odgovornosti donatorjev.«
Albin Keuc, direktor platfrome SLOGA: »Uradna razvojna pomoč Republike Slovenije precej zaostaja za danimi zavezami, še posebej zato, ker smo namenili del poročane pomoči za oskrbo beguncev in odpravo šolnin, kar pa po oceni nevladnih organizacij neposredno ne prispeva k izboljševanju stanja v državah globalnega juga. Slovenija mora okrepiti model mednarodnega razvojnega sodelovanja na vseh ravneh – močneje podpreti obstoječe delovanje nevladnih razvojnih organizacij v državah globalnega juga, krepiti projekte globalnega učenja za krepitev podpore javnosti doma in seveda povečati sredstva za razvojno sodelovanje na 0,7 % BNP do leta 2030. To zahteva krepitev na institucionalni ravni tudi v obliki slovenske agencije za razvojno sodelovanje že v bližnji prihodnosti.«
Več informacij:
Albin Keuc, direktor platforme SLOGA
albin.keuc@sloga-platform.org, 041 749 468,
Marjan Huč, vodja zagovorništva
marjan.huc@sloga-platform.org, 040 137 513