Podatki Združenih narodov (ZN) kažejo, da se je lakota v svetu lani povečala že tretje leto zapored. Lani je 821 milijonom ljudi kronično primanjkovalo hrane, kar je 17 milijonov ljudi več kot leta 2016. To pomeni, da je bil vsak deveti človek nedohranjen. Razlog so tudi vse pogostejši vremenski šoki.
Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, po poročilu v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. Enako skrb vzbujajoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti, piše v poročilu, ki so ga objavili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Sklad ZN za otroke (UNICEF), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večjemu problematiki debelosti v svetu. Lani je bilo tako 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji.
K porastu nedohranjenih v letu 2017 so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi, poudarja poročilo.
Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih spopadov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, pravijo agencije ZN in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.
Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki.
Agencije ZN so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih skrajnosti še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer niso niti blizu enakopravnosti spolov. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.
Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere. Gre za dva primera, ki ju navaja poročilo.
Poročilo izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, posledica poplav, zaradi katerih ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti so tudi starejši in invalidi.
Do celotnega poročila lahko dostopate na spletni strani Združenih narodov.