Civilna družba je oblikovala niz predlogov glede pregleda Političnega foruma Združenih narodov (ZN) na visoki ravni o trajnostnem razvoju (UN High-level Political Forum on Sustainable Development – HLPF), vključno s priporočili za krepitev večdeležniške razsežnosti HLPF, zagotavljanje več časa za predstavitev prostovoljnih nacionalnih pregledov (Voluntary National Review – VNR) in za vključujoč ter transparenten proces pregleda HLPF. Poleg tega bi morale tudi civilnodružbene organizacije biti osredotočene na postopek pregleda HLPF, da bi bila zagotovljena učinkovitost naslednjega štiriletnega cikla HLPF, poudarja Deirdre De Burca z globalne mreže razvojnih nevladnih organizacij (NVO) Forus v razmisleku na spletni strani SDG Knowledge Hub.
Na globalni ravni je HLPF osrednji prostor za spremljanje in pregled, kako države članice Organizacije združenih narodov (OZN) izvajajo cilje trajnostnega razvoja. Resolucija, s katero je bil HLPF ustanovljen, je vladam naložila, da vsaka štiri leta pregledajo splošno delovanje HLPF. Ta uradni pregled naj bi prvič potekal v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine OZN (2019–2020). To je pomemben trenutek in priložnost za mednarodno skupnost s štiriletnimi izkušnjami aktivnosti »spremljanja ter pregleda« HLPF, da lahko premisli, izlušči spoznanja in uvede bistvene izboljšave.
Civilna družba je razvila niz predlogov glede pregleda HLPF. Ti predlogi vključujejo posamična in skupna priporočila številnih vodilnih globalnih civilnodružbenih mrež, oblikovanih na podlagi posvetovanj s člani mrež. Med njimi so mreža Forus, Action for Sustainable Development, Together 2030, Transparency Accountability & Participation (TAP) Network in regionalna civilnodružbena zavezništva, kot je SDG Watch Europe. Sporočila teh mrež NVO poudarjajo naslednja predloge.
Postopek pregleda HLPF mora biti ambiciozen. Odločevalci, ki bodo vključeni v postopek pregleda HLPF, se morajo izogibati manjšim spremembam procesa in uvesti ambiciozne reforme, ki bodo okrepile učinkovitost tega ključnega mednarodnega mehanizma spremljanja ter pregleda.
Pregled HLPF se mora izogibati izključno osredotočanju na globalno raven in mora potekati na več ravneh. To bo pomenilo vključitev reform v postopke spremljanja in pregleda na regionalni ter nacionalni ravni, ki so sestavni del celotnega cikla HLPF. Pristop na več ravneh bi moral zajemati VNR, ki prikazujejo posamezne pristope držav k izvajanju in pregledu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Vključevati bi moral tudi Regionalne forume ZN za trajnostni razvoj, ki spodbujajo regionalni razmislek o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.
Pregled HLPF mora močno okrepiti večdeležniško razsežnost, zlasti v zvezi z vključevanjem civilne družbe kot ključnega deležnika. Ta komponenta je pomembna, saj HLPF – kljub pozitivni uradni retoriki o osrednji vlogi sodelovanja različnih deležnikov za uspeh izvajanja ciljev trajnostnega razvoja – pretežno ostaja proces, osredotočen na države in ki ga vodijo države. Civilna družba in drugi ključni deležniki glede vključenosti v HLPF ostajajo precej na obrobju. Na primer v celotnem ciklu HLPF konsolidiranim alternativnim poročilom NVO ni zagotovljen uraden status. To se mora spremeniti.
Predstavitvi VNR med HLPF je treba nameniti več časa. VNR so v središču HLPF in igrajo ključno vlogo pri spodbujanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v državah, ki pripravijo VNR. So priložnost za nacionalne ocene napredka in za učinkovito sodelovanje deležnikov. Rezultat procesa so podrobna in refleksivna poročila o napredku države, kar omogoča prepoznavanje spoznanj. Vendar je aktualen pristop k predstavitvi VNR med HLPF očitno pomanjkljiv in nezadosten. Za predstavitev približno 40–50 VNR so na voljo le trije ministrski dnevi med HLPF. Rezultat tega je, da je za predstavitev vsakega VNR na voljo 15 minut, kar pušča malo priložnosti za konstruktiven dialog.
Da bi bili VNR bolj učinkoviti, so potrebne boljše predstavitve, vključno z več časa, več izmenjave spoznanj, večjo odprtostjo in večjo vključenostjo civilne družbe ter drugih deležnikov. Civilna družba ima številne ideje za dosego teh ciljev, med drugimi načrtovanje povezanega stranskega dogodka za vsak VNR, kar bi omogočilo več dialoga med deležniki. Druga možnost bi bila, da bi bilo vseh osem dni HLPF namenjenih predstavitvam VNR. Civilna družba je prepričana, da je treba raziskati vse ideje, da bi ta ključen del HLPF postal učinkovitejši.
Zagotoviti bi bilo treba boljšo skladnost in povezanost (vključenost) ciljev trajnostnega razvoja z drugimi okviri. Trajnostni razvoj priznava in se usklajuje z delom okoljskega, podnebnega, sektorja človekovih pravic ter drugih sektorjev. Zato je pomembno, da HLPF zagotavlja več prostora za prispevek drugih ustreznih sektorskih mehanizmov in agencij. To bi moralo vključevati:
- boljše povezave s ključnimi mednarodnimi procesi in sporazumi (npr. Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), mehanizem univerzalnega periodičnega pregleda itd.);
- boljše sinergije s procesom financiranja za razvoj; in
- smiselno vključenost vseh ustreznih organov OZN v HLPF (vključno s tistimi z gospodarskim mandatom (npr. Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija, UNIDO itd.). To bi pripomoglo k večji skladnosti politik pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.
HLPF mora postati bolj usmerjen na raven politik. Aktivnosti HLPF bi morale presegati le pregled in ustvariti prostor za poglobljene razprave o politikah. Države članice OZN bi morale biti podprte pri dostopu do jasnih smernic glede politik in podpore pri določanju ciljev za doseganje večje trajnosti na različnih področjih politik na nacionalni ter regionalni ravni.
Poseben večdeležniški mehanizem za letni pregled izvajanja 17. cilja. Mandat HLPF zajema vsakoleten pregled izvajanja 17. cilja trajnostnega razvoja. Ta cilj je izredno pomemben in njegov redni pregled bi moral zagotoviti, da bodo njegova osrednja področja krepitve zmogljivosti, financ, večdeležniških partnerstev, znanosti, tehnologije in trgovine deležna politične pozornosti, ki si jo zaslužijo. Vendar v okviru HLPF ni bil dogovorjen noben poseben mehanizem, ki bi zagotovil učinkovit letni pregled tega cilja trajnostnega razvoja s strani vlad in osrednjih skupin ter drugih deležnikov. Civilna družba poziva k nujni vzpostavitvi posebnega mehanizma za pregled 17. cilja trajnostnega razvoja v okviru HLPF in za polno vključitev osrednjih skupin ter drugih deležnikov v ta mehanizem.
Za HLPF bi bilo treba zagotoviti kadrovsko močnejši in izkušenejši sekretariat. Ta predlog vključuje poziv za urad za HLPF. Urad/sekretariat za HLPF bi si prizadeval, da bi bila državam članicam OZN zagotovljena podpora pri pripravi agende HLPF in da bi jim bila v postopku zagotovljena boljša vključenost ter podpora.
Postopek pregleda HLPF mora biti vključujoč in pregleden. Glede na pomembnost tega uradnega pregleda HLPF mora biti civilna družba vnaprej celovito obveščena o tem, kako se lahko najbolje vključi in vpliva na pregled. Civilna družba predlaga, da bi pregled HLPF temeljil na načelih in strukturi Odprte delovne skupine – uspešnega in sodelovalnega večdeležniškega procesa, ki ga vodijo države članice OZN, kot je pripeljal do oblikovanja agende ciljev trajnostnega razvoja.
Za civilnodružbene organizacije, ki so se udeležile zadnjega zasedanja HLPF (vrha o ciljih trajnostnega razvoja), ki je bilo sklicano pod okriljem Generalne skupščine OZN in drugih vrhov ZN v New Yorku septembra lani, je bilo razočaranje, da se je pojavilo tako malo jasnosti glede vsebine ali postopka prihajajočega pregleda HLPF. Politična deklaracija, ki so jo države članice OZN sprejele na drugem zasedanju HLPF leta 2019, zajema naslednje sklice na pregled:
Zavezujemo se, da bomo v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine opravili ambiciozen in učinkovit pregled formata ter organizacijskih vidikov Političnega foruma na visoki ravni in spremljanja ter pregleda Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na globalni ravni z namenom boljšega naslavljanja vrzeli pri izvajanju in povezovanja prepoznanih izzivov z ustreznimi odzivi, vključno s financiranjem, za nadaljnjo krepitev učinkovitega ter participativnega značaja tega medvladnega foruma in spodbujanje značilnosti medsebojnega učenja pri prostovoljnih nacionalnih pregledih. Prav tako se zavezujemo, da bomo pospešili svoja prizadevanja pri komuniciranju Agende 2030 svetovni javnosti za večjo ozaveščenost in spodbudo za pospešeno ukrepanje.
Civilnodružbene organizacije morajo ostati osredotočene in pozorne na dogajanja glede postopka pregleda HLPF. Glede na izredno pomembnost postopka in težo rezultatov postopka si mora civilna družba prizadevati vplivati na postopek s ciljem zagotavljanja, da bo naslednji štiriletni cikel HLPF občutno bolj učinkovit, vključujoč ter vpliven.
Forus je globalna mreža 69 nacionalnih platform razvojnih nevladnih organizacij (ki so aktivne članice mreže, med njimi tudi Platforma SLOGA) in 7 regionalnih koalicij (ki so pridružene članice mreže) s petih celin. Cilj mreže je spodbujati pravičen in trajnostni svet, kjer imajo najranljivejši prebivalci svoj glas ter kjer so človekove pravice spoštovane.