Novo poročilo koalicije Thank You for Sharing koalicije Clean Cities Campaign, katere članica je tudi društvo Focus, je analiziralo učinkovitost souporabe e-koles in skirojev, souporabe električnih avtomobilov, brezemisijskih avtobusov in nameščanje polnilnih mest za električna vozila v 42 evropskih mestih. vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri souporabi koles in e-skirojev, pri souporabi električnih avtomobilov, pri brezemisijskih avtobusih in pri nameščanju polnilnih mest za električna vozila (EV).
Rezultati poročila kažejo na znatno prispevanje k cilju zmanjšanja emisij iz cestnega prometa v mestih v primeru, da prebivalce razbremenijo lastništva osebnih vozil. Uvajanje storitev deljenega prevoza in EV je veliko preprosteje, ceneje in hitreje kot izvajanje velikih infrastrukturnih projektov (npr. zamenjavo celotnega mestnega avtobusnega voznega parka ali izgradnjo podzemne železnice).
Prestolnica Ljubljana je predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov na lestvici zasedla 9. mesto, medtem ko je v kategoriji brezemisijskih avtobusov pristala med najslabšimi.
Deljena e-mobilnost odgovarja na naraščajočo podnebno krizo, onesnaženost zraka in neenakosti v mobilnosti. Bistveni ukrepi za mesta so rešitve na področju brezemisijskih vozil in delitvene sheme prevozov.
Zahvaljujoč dobrim rezultatom pri omogočanju souporabe električnih avtomobilov in nameščanju polnilnih mest za električna vozila se je Ljubljana na lestvici uvrstila višje od Madrida, Rima, Bruslja in Stockholma.Ljubljana razpolaga z 1,02 električnimi vozili za souporabo na 1.000 prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni København ima 1,76 električnega vozila za souporabo na 1.000 prebivalcev, več mest, na primer Liège in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo Pri souporabi koles in e-skirojev se je Ljubljana odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na 1.000 prebivalcev – v tej kategoriji sicer vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na 1.000 prebivalcev. Kar zadeva polnilna mesta za EV, je v Ljubljani na voljo 38,8 KW polnilne zmogljivosti na 1.000 prebivalcev. Na prvem mestu je Amsterdam s 147,3 KW na 1.000 prebivalcev.
Najslabše pa se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj električne avtobuse uvaja zelo počasi. Medtem, ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (metan). Tudi v zadnji naložbi naj bi bila le tretjina novih avtobusov električnih, tretjina na vodik, preostanek novih avtobusov pa naj bi poganjal metan. V Mestni občini Ljubljana do leta 2030 načrtujejo vožnjo 30 odstotkov električnih oziroma vodikovih avtobusov, ki bodo vozili po ljubljanskih ulicah.
Celotno poročilo: https://cleancitiescampaign.org/thank-you-for-sharing/
Vir: Focus
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
