Od 7. decembra 2016 lahko mladi med 18. in 30. letom starosti izkoristijo nove priložnosti, da pomembno prispevajo k družbi v celotni EU ter si pridobijo neprecenljive izkušnje in dragocene spretnosti ter znanja na začetku svoje poklicne poti z vključitvijo v evropsko solidarnostno enoto. Komisija je predstavila tudi vrsto ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih, izboljšanje in posodobitev izobraževanja, več naložb v znanje in spretnosti mladih ter boljše priložnosti za učenje in študij v tujini. Z ukrepi se približujemo uresničevanju zavez v Agendi 2030 za trajnostni razvoj.

Z novo evropsko solidarnostno enoto bodo imeli udeleženci priložnost, da sodelujejo v projektu kot prostovoljci, pripravniki, vajenci ali zaposleni za obdobje od 2 do 12 mesecev.

Udeleženci bodo lahko sodelovali v širokem spektru dejavnosti na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno vključevanje, pomoč pri oskrbi s hrano, gradnja zavetišč, sprejem, podpora in vključevanje migrantov in beguncev, varstvo okolja in preprečevanje naravnih nesreč. Mladi, ki se bodo registrirali za sodelovanje v evropski solidarnostni enoti, bodo morali sprejeti izjavo o poslanstvu evropske solidarnostne enote in njena načela. Vse sodelujoče organizacije bodo morale sprejeti listino evropske solidarnostne enote, v kateri so določene pravice in dolžnosti v vseh fazah tega solidarnostnega dela.

Zainteresirani mladi med 17. in 30. letom starosti se lahko od danes pridružijo evropski solidarnostni enoti na spletni strani. Najnižja starost za sodelovanje v projektu je 18 let. Cilj je, da bi se do leta 2020 evropski solidarnostni enoti pridružilo 100 000 mladih.

Jamstvo za mlade
Boj proti brezposelnosti mladih je glavna prednostna naloga EU. Spodbujanje zaposlovanja je v skupnem interesu vseh držav članic in Komisija podpira njihova prizadevanja z vrsto politik in ukrepov. V ta namen sta bila pred tremi leti uvedena jamstvo EU za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih. V primerjavi z letom 2013 je število brezposelnih mladih v EU zdaj manjše za 1,6 milijona, število mladih, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje in usposabljanje, pa za 900 000. Da bi zagotovili popolno in trajnostno izvajanje jamstva za mlade in njegovo izvajanje v regijah, ki ga najbolj potrebujejo, je Komisija pred kratkim predlagala dodatni 2 milijardi evrov za nadaljnje izvajanje jamstva za mlade v vsej Evropi in podporo dodatnemu milijonu mladih do leta 2020.

Mobilnost vajeništev
Povečati moramo tudi zaposljivost mladih. Učenje in študij v drugi državi sta se izkazala za veliko dodano vrednost za mlade, da lahko razvijejo svoje spretnosti, izboljšajo svoje karierne možnosti in okrepijo občutek, da so evropski državljani. Te možnosti bi moralo izkoristiti več mladih iz vseh družbenih slojev. Komisija bo zato uvedla „ErasmusPro“, novo namensko dejavnost v okviru programa Erasmus+ za podporo dolgotrajni napotitvi vajencev v tujino. Komisija bo predlagala tudi okvir za kakovost vajeništev, ki bo določal ključna načela za oblikovanje in izvajanje vajeništev na vseh ravneh. V letu 2017 bo ustanovljena podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva.

Ukrepi, predvideni v Agendi 2030
Ukrepi držav na področju kakovostnega izobraževanja do leta 2030 so zapisani v četrtem cilju trajnostnega razvoja: vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. V osmem cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj pa so se države zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle polno in produktivno zaposlenost ter vsem moškim in ženskam, tudi mladim in invalidnim, zagotovile dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti. Do leta 2020 pa bodo občutno zmanjšale delež mladih, ki niso zaposleni ali se ne šolajo ali usposabljajo.

Translate »