Priseljevanje in terorizem še naprej ostajata najpomembnejša izziva EU, podpora prednostnim nalogam in politikam EU ostaja močna in se je od pomladi 2016 še povečala. To sta glavni ugotovitvi najnovejše standardne jesenske raziskave Eurobarometer, ki je bila objavljena danes skupaj s posebno raziskavo Eurobarometer „Prihodnost Evrope“.

Državljani so med izzivi EU, glede katerih so najbolj zaskrbljeni, še vedno največkrat navedli priseljevanje (45 %, –3 odstotne točke od pomladi 2016). Sledi terorizem (32 %, –7), daleč za njim pa so gospodarske razmere (20 %, +1), stanje javnih financ držav članic (17 %, +1) in brezposelnost (16 %, +1). Priseljevanje velja za glavni izziv EU v vseh državah članicah, razen v Španiji in na Portugalskem. Na nacionalni ravni Evropejce najbolj skrbita brezposelnost (31 %, –2) in priseljevanje (26 %, –2), gospodarske razmere pa so na tretjem mestu (19 %, brez spremembe).

V zvezi z vprašanjem migracij 69 % Evropejcev podpira skupno evropsko politiko. Do priseljevanja ljudi iz drugih držav članic EU ima 61 % vprašanih pozitiven odnos, 56 % pa negativnega. 81 % Evropejcev je naklonjenih „prostemu gibanju državljanov EU, ki lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej EU“. V vseh državah večina vprašanih podpira prosto gibanje.

Naklonjenost evru rahlo narašča (58 % v vsej EU in 70 % v evrskem območju). Glede naložb v EU se 56 % Evropejcev strinja, da bi bilo treba javna sredstva uporabiti za spodbujanje naložb zasebnega sektorja na ravni EU.

Zaupanje v EU je večje od zaupanja v nacionalne parlamente in vlade, je pa trend povečevanja zaupanja opazen na obeh področjih. V EU zaupa 36 % ljudi (spomladi 33 %), delež ljudi z negativnim mnenjem o EU pa se je zmanjšal na 25 %. Štirje od desetih Evropejcev menijo, da njihov glas v EU šteje, kar je malo manj od največjega deleža 42 %, ki je bil zabeležen spomladi 2014 in spomladi 2015. 67 % Evropejcev se ima za državljane EU.

Raziskava “Prihodnost Evrope” pa je pokazala, da je EU za dve tretjini Evropejcev (66 %) območje stabilnosti v nemirnem svetu. 60 % Evropejcev meni, da evropski projekt ponuja perspektivo za prihodnost mladih v Evropi, 82 % pa se jih strinja, da bi morala svobodno tržno gospodarstvo spremljati visoka raven socialne zaščite. Več kot šest od desetih Evropejcev meni, da bi na različnih področjih moralo biti več odločanja na evropski ravni. Osem od desetih jih meni, da bi to moralo veljati za „boj proti terorizmu“ ter „spodbujanje demokracije in miru“ (80 % v obeh primerih), več kot sedem od desetih pa jih enako meni za „varovanje okolja“ (77 %), „spodbujanje enakega obravnavanja moških in žensk“ (73 %) ter „obravnavanje vprašanj migracij iz držav zunaj EU“ (71 %).

Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra 2016 med 32.896 osebami v EU in državah kandidatkah. V raziskavi Eurobarometer “Prihodnost Evrope”, ki je bila prav tako izvedena jeseni letos, pa je sodelovalo 27.768 oseb.

Celotno sporočilo v angleščini

Standardni jesenski Eurobarometer

Posebni Eurobarometer “Prihodnost Evrope”.

Translate »