Katja Alabboud je vodja projektov v Zavodu Krog, večinoma vodi projekte humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter pokriva sodelovanje z lokalnimi partnerji na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.

Ta blog je zapis o zanemarjeni in pozabljeni humanitarni krizi, ki se dogaja v eni od z naravnimi danostmi najbogatejših držav v Afriki in na svetu. To je zapis o Sudanu, bogatemu z rodovitno zemljo, pitno vodo, minerali in rudninami, potencialom in talentom ljudi, strateško lokacijo in turističnimi znamenitostmi. Obsežna območja in raznolika podnebja omogočajo pridelavo različnih žit in vrtnin.

A vsemu bogastvu navkljub se v Sudanu odvija ena največjih in najbolj zapletenih humanitarnih kriz na svetu. Že pred izbruhom še danes trajajoče vojne aprila 2023 je bil Sudan med najbolj ranljivimi državami na svetu kar se tiče politične in varnostne stabilnosti, prehranske varnosti in oskrbe z vodo. Dve leti po začetku vojne se s hudim pomanjkanjem hrane sooča več kot 24,6 milijona ljudi, pri čemer so v več regijah države poročali o lakoti. Hkrati je po podatkih UNICEF-a 17,3 milijona ljudi ostalo brez dostopa do vode. Ženske in dekleta nosijo nesorazmeren delež bremena, ne le zaradi pomanjkanja hrane in vode, temveč tudi zaradi naraščajočega nasilja zaradi spola ter izpostavljenosti škodljivim praksam, kot sta otroške poroke in obrezovanje deklic.

Sudan se s težko humanitarno situacijo sooča že desetletja. Poganjajo jo dolgotrajni konflikti, politična nestabilnost in gospodarske težave, v zadnjem času pa vse to poglabljajo in zaostrujejo podnebne spremembe. V zadnjih desetletjih so suše in pomanjkanje vode močno vplivali na kmetijstvo in živinorejo. To je povzročilo tekmovanje za vodo in obdelovalne površine med različnimi skupinami, kar je pogosto vodilo v nasilje. Eden najbolj krvavih konfliktov v Sudanu se je zgodil v Darfurju leta 2003. Vzrok so bili med drugim spori glede zemlje in vode, ki so se stopnjevali zaradi suše in spremenjenih kmetijskih praks. Na območjih, kjer so bila nekoč rodovitna polja, je začelo primanjkovati vode. V boju za nadzor nad viri so bila afriška plemena izpostavljena arabskim nomadskim konjenikom, te pa sta spodbujali in podpirali vojska in oblast v Kartumu. Prišlo je do množičnih pomorov in razseljevanja ljudi, kar se žal danes, tekom sedanje vojne, ponavlja na še bolj grozen način.

Leta 2019 je žarek upanja posijal na Sudan. Takrat je državo dosegla arabska pomlad, med katero so se angažirali mladi in razsvetljeni ljudje, ki so dosegli padec dolgoletnega diktatorja Omarja al-Baširja. Kljub upanju, ki ga je prinesla sprememba oblasti, pa je prehodno civilno oblast hitro odnesla vojska, del katere so bile tudi paravojaške milice za hitro posredovanje. Med slednjimi in vojsko se je aprila 2023 vnel krvavi spopad, ki se še danes nadaljuje. Spopadi so povzročili množične notranje selitve, smrt in uničenje infrastructure. Obe strani izkoriščata mlade, prestrašene, brez možnosti in priložnosti, za rekrutiranje v svoje vrste. Tuje države, kot so Združeni arabski emirati, Egipt, Rusija, pa tudi nekatere zahodne in afriške države, se zaradi svojih interesov, bogastva in strateške lege Sudana vmešavajo in stopnjujejo že tako kompleksen konflikt.

Humanitarne potrebe – potrebe po hrani, pitni vodi, zdravilih, strehi and glavo – so v Sudanu enormne. Poleg vojne nove humanitarne potrebe povzročajo neugodne vremenske razmere, kot so suša ali pa poplave reke Nil, ki odnašajo vse pred sabo. Širijo se tudi bolezni, kot je kolera, saj je bila tekom vojne uničena vodna in sanitarna ter zdravstvena infrastruktura. Ženske in otroci so v tej situaciji še posebej ranljivi.

Medtem ko se mednarodna skupnost in mediji vrtijo okoli dogajanja na Bližnjem Vzhodu, okoli nečloveških in krvavih izraelskih napadov ter genocida v Gazi in ruske invazije na Ukrajino se s Sudanom ne ukvarja skorajda nihče. Pokritost finančnih potreb za humanitarno pomoč v Sudanu je zelo nizka, vlade, mednarodne organizacije in zasebni donatorji odločajo, koliko sredstev bodo namenili za humanitarno pomoč Sudanu v primerjavi z drugimi krizami po svetu.

Zavod Krog v sodelovanju z lokalnim partnerjem HOPE Sudan – Hope and Friendship for Development in ob finančni podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS / Slovenian Ministry of Foreign and European Affairs v Sudanu letos zaključuje humanitarni projekt, ki se je začel vzporedno z začetkom vojne. Zaradi novih potreb in spremenjenih razmer na terenu so se projektne aktivnosti prilagodile in se izvajale v relativno mirni provinci Gadaref, kamor so se zatekli ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v Kartumu in drugih vojnih območjih.

Projekt je prispeval k izboljšani razpoložljivosti pitne vode v centrih, kamor so se zatekli notranje razseljeni ljudje, pomagal k izboljšanju prehranske varnosti z delitvijo hrane ter aktivnostmi na področju kmetijstva, ter podprl žrtve nasilja zaradi spola in drugega nasilja. Za boljši dostop do vode se je obnovilo in nadgradilo 6 vodnjakov, ki skupaj služijo več kot 5500 družinam, se postavilo cisterne vode na treh lokacijah, ki nimajo lastnega vira vode, ter se uspodobilo 15-članski odbor za vodo, ki skrbi za obratovanje in vzdrževanje vodnjakov. Vzpostavili so se tudi sanitarni prostori v dveh šolah, ki jih obiskuje skoraj 1300 deklet.

Tekom projekta je bilo razdeljenih tudi 330 prehranskih paketov notranje razseljenim družinam, 600 kmetov in kmetovalk je v setvenih sezonah 2024 in 2025 dobilo semena sireka, prosa, sezama za sajenje, nekateri so bili deležni tudi usposabljanj na področju odpornega in okolju prijaznega kmetovanja. Denarno pomoč in psihosocialno ter drugo strokovno podporo se je nudilo žrtvam nasilja zaradi spola ter žrtvam vojne, vzpostavile pa so se tudi skupnostne mreže za zaščito in preprečevanje nasilja zaradi spola, ki so preko delavnic in akcij ozaveščale o enakosti spolov.

Projekt »Voda, hrana in zaščita pred nasiljem za sožitje in dostojanstvo darfurskih skupnosti« je pokril le kapljico v oceanu potreb, s katerimi se soočajo Sudanci in Sudanke. Ker trenutnemu konfliktu ni videti luči na koncu predora in ker ni upanja, da bodo sprte strani v državi same prišle do premirja, je nujno, da Sudanu mednarodna skupnost, mediji in svetovna javnost posveti več pozornosti. Nujno je, da tuje sile za vzpostavitev miru v tej državi opustijo svoje parcialne interese, pritisnejo na strani v konfliktu, prispevajo k gradnji miru in sudanskemu prebivalstvu končno omogočijo dostojno življenje.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Življenje na robu: Humanitarna resničnost v Sudanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V uvodniku je direktor platforme SLOGA Max Zimani, ki je med drugim zapisal: “Prehranska varnost postaja eden ključnih globalnih izzivov našega časa – in obenem tema, ki je vse bolj otipljiva tudi v Sloveniji. V tej številki Slogopisa osvetljujemo raznolike vidike dostopa do hrane: od vplivov podnebnih sprememb in geopolitičnih napetosti ter do praks, ki gradijo pravičnejše, trajnostne in odporne prehranske sisteme.”

V najnovejši številki Slogopisa beremo:

• Slovenija za pravičen in enakopraven dostop do hrane za vse (Tanja Fajon)
• Nevladne organizacije in zasebni sektor: je sodelovanje mogoče? (Patricija Virtič)
• Povezovanje svetov: kako UNFPA in ElevonX s tehnologijo rešujeta življenja na Madagaskarju (Josiane Yaguibou, UNFPA)

SLOGOPIS 36-37 št.

Želimo vam prijetno branje!

36.-37. številka Slogopisa je izšla v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno II, ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek V okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izdan SLOGOPIS o človekovih pravicah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je organizirala platforma SLOGA, z namenom ozaveščanja o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in ciljih trajnostnega razvoja. Sogovornika sta bila Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor in direktor podjetja Orodjarstvo Gorjak d.o.o., ter Matej Tiselj, podpredsednik Združenja EPEKA, socialno podjetje.

Marko Gorjak je predstavil projekt SMARTIES for SMEs, ki združuje deset trajnostno naravnanih pobud s področja gostinstva, financiranih iz sredstev EU. V projekt je vključenih več držav (Hrvaška, Italija, Ciper ipd.), z rednimi izobraževanji za podjetja. Opozoril je na težave pri prenosu lastništva v družinskih podjetjih, kar pogosto vodi v njihovo zapiranje.

Matej Tiselj je izpostavil mednarodne projekte Združenja EPEKA, kot je sodelovanje z Južno Ameriko v okviru programa Erasmus ter humanitarni projekt v Črni gori, kjer so po pandemiji pomagali romskim skupnostim s prehranskimi paketi. Kritično je komentiral odziv zasebnega sektorja, saj podjetje Petrol ni želelo javno podpreti projekta zaradi strahu pred negativnim PR, čeprav je imelo od sodelovanja finančni dobiček.

Oba govorca sta se dotaknila izzivov sodelovanja med NVO in zasebnim sektorjem, kjer je pogosto prisoten konflikt med družbeno odgovornostjo in profitom. Poudarila sta, da je veliko organizacij nevladnih le na papirju, medtem ko je za resnično sodelovanje ključno zaupanje, kredibilnost in dostop do razvojnih sredstev.

Predstavljena je bila tudi pobuda Global Gateway, ki podjetjem omogoča vstop na trge držav globalnega juga z manjšim tveganjem. Sodelovanje se začne kot pomoč, nato pa vodi v dolgoročne poslovne priložnosti.

Tiselj je izpostavil pomen tehničnega znanja in obrtniških veščin za mlade, ki jih v EPEKI predstavljajo otrokom kot del karierne orientacije.

V razpravi so se dotaknili tudi davčnih olajšav za podjetja, ki sodelujejo v razvojnih projektih, ter pomanjkanja dialoga med vlado in nevladnim sektorjem.

Poseben poudarek je bil namenjen Zambiji, kjer se številni otroci brez prebivališča ne morejo vključiti v sistemsko pomoč, saj ne prejemajo podpore niti od mednarodnih organizacij.

Dogodek je pokazal, da je sodelovanje med sektorji ključno za doseganje trajnostnih ciljev, a zahteva več posluha, sistemske podpore in odprtosti za inovativne pristope.

Besedilo: SLOGA

Foto: Aljoša Savič

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Okrogla miza v Mariboru: Sodelovanje med nevladnim in zasebnim sektorjem – izzivi, priložnosti in globalni učinki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vse metode so sodelujoče organizacije bodisi preizkusile v času projektnih aktivnosti ali pa so jih razvile posebej za ta namen – najsi gre za razpravo o migracijah na Lampedusi, oblikovanje političnih zahtev glede podnebnih sprememb ali pa uporabo umetniških in ustvarjalnih orodij za pripravo končne ustvarjalno-politične predstavitve v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nabor aktivnosti, ki so jih zbrale v priročniku, sega od bolj aktivističnih in zagovorniških praks, kot so oblikovanje političnih zahtev ali organizacija uličnega nastopa, pa do bolj ustvarjalnih in umetniških pristopov, ki obsegajo uporabo elementov gledališča, plesa in cirkusa za izražanje lastnih idej in čustev.

Med projektom so ugotovili, da je združevanje aktivizma in ustvarjalnosti lahko močan katalizator za družbene in politične spremembe.

Priročnik si lahko ogledate in prenesete tukaj: https://voicesthroughwater.eu/sl/orodjarna/.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Društvo Humanitas projekt “Moje volitve, moja EU” zaključilo z izdajo priročnika je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Najboljše novice iz sveta 2025

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA izdala digitalni časopis “Najboljše novice iz sveta” – zgodbe o solidarnosti in trajnostni prihodnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

K sodelovanju so vabljeni učenci in dijaki, pa tudi mladi iz nevladnih organizacij in društev. Udeleženci lahko ustvarjajo v treh kategorijah – umetnina, fotografija in video, razdeljenih po starostnih skupinah otrok (6–11 let) in mladostnikov (12–18 let). Umetnine naj bodo izdelane iz naravnih materialov, fotografije naj prikazujejo povezanost z vodo, videi pa ne smejo presegati ene minute.

Najboljša dela bo najprej ocenila nacionalna žirija, nato pa bodo zmagovalci sodelovali še na mednarodni ravni, kjer bodo njihova dela tekmovala z umetninami iz drugih držav Donavskega bazena. Poseben del natečaja predstavlja Facebook glasovanje, kjer lahko občinstvo podpre svoje favorite.

V okviru natečaja je 28. avgusta potekala tudi predstavitvena spletna delavnica, na kateri so mladi ustvarjalci prejeli napotke o ustvarjanju fotografij in videov, ki jih je predstavil prof. Jure Ahtik z Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Rok za oddajo del poteka prek nove spletne aplikacije, navodila za prijavo pa so na voljo na spletni strani organizatorja. Globalno partnerstvo za vodo Slovenija vabi vse mlade ustvarjalce, da s svojo domišljijo in ljubeznijo do rek pokažejo, kako bogata in živa je Donava – ter postanejo del njene zgodbe.

Vir in več:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Umetniški natečaj »Postani Donavski umetnik 2025« spodbuja mlade k ustvarjalnosti ob vodi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med 14. in 17. oktobrom so se odvili številni dogodki v organizaciji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter partnerskih ustanov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Uvodni mednarodni konferenci, ki jo je slavnostno odprla ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Tanja Fajon, je sledil večerni sprejem v Vili Podrožnik, posvečen pomenu filantropije in predstavitvi dobrodelnega delovanja slovenskih podjetij, organizacij in posameznikov.

V sredo, 15. oktobra, ministrica za zunanje in evropske zadeve, skupaj z visokimi predstavniki Slovenske karitas, platforme razvojnih in humanitarnih organizacij Sloga in Centra za evropsko prihodnost, na Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora predstavila poročilo o uradni razvojni pomoči RS v letu 2024, čemur je sledila razprava poslancev o delovanju Slovenije na tem področju. V popoldanskem delu je bil opravljen vsebinsko bogat posvet diplomatov, ki se ukvarjajo z razvojnim sodelovanjem, s posebnim poudarkom na trenutnih izzivih tega pomembnega področja zunanje politike.

Med tednom so se odvile tudi razprave, konference in okrogle mize, ki so jih v okviru 13. slovenskih razvojnih dnevov organizirale partnerske ustanove in organizacije – Center za razvoj financ, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti in Slovenska karitas. V četrtek je potekala tudi seja Sveta za internacionalizacijo gospodarstva, na kateri je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport organiziralo predstavitev EU investicijske strategije Global Gateway in priložnosti za mala in srednje velika podjetja. Strategijo je predstavil Martin Seychell, namestnik Generalnega direktorja za mednarodna partnerstva.

V petek, 17. oktobra, je bilo dogajanje na Gospodarski zbornici posvečeno prenosu praktičnega znanja, predstavitvi dobrih praks in konkretnih priložnosti za vključevanje slovenskih podjetij v mednarodne razvojne in humanitarne projekte. V okviru uvodne razprave na ravni generalnih direktorjev in dveh praktičnih delavnic so se udeleženci seznanili z dobrimi praksami in izzivi vključevanja gospodarstva v aktivnosti nujnega humanitarnega odziva in pokrizne rekonstrukcije ter s priložnostmi v okviru pobude Global Gateway.

Dogajanje se je nadaljevalo s predstavitvijo zaključkov študije na temo skladnosti politik za (trajnostni) razvoj, ki jo je izvedla skupina raziskovalk pod vodstvom dr. Jane Arbeiter.

Slovenske razvojne dneve je povzela in zaključila državna sekretarka dr. Melita Gabrič z besedami: »Od prehranskih verig do digitalnih ter visokotehnoloških  rešitev in logistike – naša podjetja že danes pomagajo reševati humanitarne izzive in graditi temelje za razvoj. Verjamemo, da so letošnji Slovenski razvojni dnevi zastavili novo fazo v mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije, v kateri bomo lahko izkoristili vse potenciale, ki jih premoremo mi kot država in vi kot gospodarstvo.«

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zaključek 13. slovenskih razvojnih dnevov: Mednarodno razvojno sodelovanje potencial za gospodarstvo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Slovenija na panelu o mednarodnem humanitarnem pravu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Slovenija ob Svetovnem dnevu boja proti revščini zavezana trajnostnemu razvoju in solidarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Ljubljana, Bruselj, 16. oktober 2025 – Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa. A analiza organizacije T&E, ki temelji na podatkih o emisijah 127.000 priključnih hibridov, razkriva, da ta vozila v resnici izpustijo bistveno več, kot proizvajalci navajajo, pri tem pa vozniki zaradi skrite porabe goriva v povprečju plačajo 500 evrov več na leto.

Emsije priključnih hibridov so skoraj petkrat višje od uradnih

Priključni hibridi naj bi zmanjševali emisije in porabo goriva z izmeničnim preklapljanjem med baterijo ter bencinskim ali dizelskim motorjem. A v resničnih voznih razmerah so izpusti CO₂ priključnih hibridov skoraj petkrat višji, kot kažejo uradni testi. Podatki iz resničnega sveta se močno razlikujejo od standardiziranih WLTP testov, pri katerih vozila vozijo po scenarijih, ki jih regulatorji štejejo za »običajne«.

Po analizi T&E, ki temelji na podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), priključni hibridi v povprečju izpustijo 135 g CO₂ na kilometer, medtem ko je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih povprečje 166 g CO₂/km. Podatki temeljijo na dejanski porabi goriva, zabeleženi pri 127.000 vozilih, registriranih leta 2023.

Motorji delujejo tudi v električnem načinu

Tudi ko vozila vozijo v električnem načinu, priključni hibridi v povprečju porabijo 3 litre bencina na 100 kilometrov, kažejo podatki EEA. Posledično v povprečju izpustijo 68 g CO₂/km, kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti. Razlog je v tem, da imajo električni motorji priključnih hibridov premalo moči za višje hitrosti ali strme vzpone, zato pogosto vklopijo motor z notranjim zgorevanjem. V povprečju motor zagotavlja moč za skoraj tretjino razdalje, prevožene v »električnem« načinu.

500 evrov več na leto

Poročilo ugotavlja, da zaradi skrite porabe goriva tako v električnem kot konvencionalnem načinu vozniki priključnih hibridov v povprečju plačajo 500 evrov več na leto za gorivo in polnjenje. Poleg tega so priključni hibridi dražji za nakup kot čistejše alternative. Povprečna prodajna cena priključnega hibrida v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu leta 2025 znaša 55.700 evrov, kažejo podatki Bloomberg Intelligence — to je 15.200 evrov več od povprečne cene baterijskega električnega vozila.

Čeprav je v Sloveniji delež priključnih hibridov v  celotni floti osebnih vozil razmeroma majhen pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da se delež prvič registriranih hibridnih vozil povečuje. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je za 61,6 odstotka več kot septembra 2024.

Katjuša Šavc, sodelavka okoljske organizacije Focus:

“Priključne hibride se je uvajalo kot prehodno tehnologijo za zmanjšanje emisij CO₂, a po desetletju njihove prodaje niso izpolnili obljub. Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila. Električni način vožnje se uporablja veliko manj, kot predvidevajo testi, zato so dejanske emisije precej višje. Če želimo doseči podnebne cilje in pravi prehod na brezogljično mobilnost, je nujno, da politike temeljijo na dejanskih podatkih, ne na obljubah industrije.”

Avtomobilska industrija pritiska na zakonodajo EU

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko začne veljati evropska prepoved prodaje vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo faktorjev uporabe, ki jih je EU uvedla za popravek razkoraka med uradnimi in dejanskimi emisijami priključnih hibridov. Ti faktorji, ki se bodo postopno uveljavljali v letih 2025 in 2027, naj bi postopoma zmanjšali razkorak in tako proizvajalce spodbudili k večji prodaji električnih baterijskih vozil.

Lucien Mathieu, direktor za področje avtomobilov pri T&E:

»Rahljanje pravil za priključne hibride je, kot bi izvrtali luknjo v ladjo evropske zakonodaje o emisijah CO₂. Namesto da bi trg usmerjali k cenovno dostopnim brezemisijskim vozilom, ga bodo proizvajalci preplavili z dragimi in onesnažujočimi hibridi. S tem tvegamo spodkopati stabilnost vlaganj v električno mobilnost, ki jo trg nujno potrebuje.«

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na okrogli mizi, ki jo je vodil Žiga Novak, sodelavec platforme SLOGA, sta kot gosta sodelovala Alenka Mubi Zalaznik iz podjetja Limnos d.o.o. in Robin Dewa, predsednik društva Bodi svetloba. Učencem devetega razreda sta predstavila primere dobrih praks s področja varovanja okolja, mednarodnega sodelovanja in mladinskega udejstvovanja.

Alenka Mubi Zalaznik je predstavila delovanje podjetja Limnos, ki že tri desetletja razvija sonaravne rešitve za čiščenje odpadnih, meteornih in izcednih voda ter se ukvarja z raziskovanjem in uporabo naravnih ekosistemov za zaščito in obnovo okolja. Pri tem je učencem približala pomen tehničnih poklicev, kot so vodarji, gradbeni inženirji in biologinje, ter poudarila priložnosti, ki jih tovrstno delo prinaša za trajnostno prihodnost.

Robin Dewa pa je predstavil delovanje društva Bodi svetloba, ki v okviru svojih dejavnosti ozavešča mlade o globalnih izzivih, pomenu solidarnosti in medkulturnega dialoga. Z učenci je delil osebne izkušnje iz projektov globalnega učenja in spodbudil razmišljanje o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k pravičnejšemu svetu.

Ob koncu dogodka so učenci skupaj z razredničarko razpravljali o možnostih nadaljnjega izobraževanja in poklicnih poti na področjih okoljevarstva, trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Dogodek se je zaključil z vabilom k sodelovanju na fotografskem natečaju na temo vode, ki mladim omogoča, da na ustvarjalen način izrazijo svoje razumevanje trajnostnega ravnanja z naravnimi viri.

Otvoritev razstave in pogovor sta učencem ponudila priložnost, da spoznajo delovanje slovenskih podjetij in organizacij, ki s svojimi projekti prispevajo k trajnostnemu razvoju, ter da razumejo, kako partnerstva – tako lokalna kot globalna – lahko resnično spreminjajo svet.

Piše: Žiga Novak

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Na OŠ Vič odprtje razstave in okrogla miza »Partnerstva, ki spreminjajo svet« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.