Na vprašanje, kaj je globalno učenje, je Rilli Lappalainen izpostavil, da je izobraževanje “zelo močno orožje – ta izraz lahko uporabite kljub času, v katerem živimo. Z njim posameznik dobi orodje, kako preživeti v tem svetu. Pomaga posamezniku, da razvije svoj jaz, hkrati pa razume, da nikoli ni sam, da je vedno del širše skupnosti. Eden ključnih elementov globalnega učenja je, da razumeš odgovornost, ki jo imaš kot član skupnosti, tudi do okolja oziroma narave. Kakor deluješ na individualni ravni, se odraža v tvojem okolju. To razumevanje posamezniku lahko olajša življenje. Če delamo dobro, torej skrbimo za okolje, ljudi okoli sebe, potem vsi pridobivamo, zmagujemo. Globalno učenje pomaga ljudem, da razumejo kontekst, različne fenomene v svetu, in da je vse med sabo povezano.”

Poudaril je, da to, kar otroci dobijo v šoli, ni dovolj. Zato potrebujemo globalno učenje. Veščine in znanje, ki jih pridobimo v šolskem sistemu, so zelo pomembni. “A dandanes še bolj potrebujemo vseživljenjsko učenje. Danes, ko svet postaja vse bolj kompleksen, spremembe v družbi pa so ogromne in hitre, se mora večina ljudi naučiti novih veščin in morda celo zamenjati poklic. Šola ti na drugi strani daje temelje – osnovne veščine, kot so pisanje, branje, računanje … Globalno učenje pa vključuje še vse, kar počneš v prostem času, kakšen potrošnik si, kako aktiven si na političnem področju ali pri drugih družbenih vprašanjih … Daje možnosti, da si aktiven državljan 24 ur dnevno”, in zaključuje, da upa, da sedem dni na teden.

Ker živimo v svetu, kjer bi bil učitelj edini vir informacij, je izzvana tudi tradicionalna miselnost, da je učitelj avtoriteta in vir znanja ter informacij. Prilagajanje je včasih težko tudi za učitelje, je še izpostavil.

Novinarko Špelo Kuralt je še zanimalo, “zakaj bi vlada sploh želela izobraziti ljudi, jih omogočiti globalno učenje, če to pomeni, da si s tem nakoplje aktivne državljane?” Rilli Lappalainen je na to odgovoril, da gre za ključno vprašanje. “Iz tega sledi vprašanje, kakšna je narava vlade, sistema, ki ga imamo. Rad bi, da bi demokracija resnično delovala v praksi. Trenutno imamo žal veliko takih primerov, ko je moč v rokah resnično majhnega števila ljudi, ki so kot diktatorji. Z njihovega vidika globalno učenje predstavlja nevarnost. Žal bo nekaj diktatorjev zagotovo ostalo, a dolgoročno moramo razmišljati globalno. Imamo veliko dokazov in rezultatov, da je, če ljudem dovoliš sodelovati, to dobro za celotno družbo. Če bi bil rad na vrhu in imel moč kot spoštovan vodja, je edini način, da poslušaš državljane. Lahko verjameš, da si bog, ki ima vse veščine in znanje tega sveta, ampak, oprostite, tega nima nihče. Uporabiti je treba znanje, veščine, specialnosti ljudi za dobro vseh in ne le za eno osebo. Je pa to trenutno zelo velika težava in še nimamo rešitve.”

O globalnem učenju kot izobraževanju za mir, digitalizaciji, dialogu na družbenih omrežjih, odnosu do beguncev, do zgodovine in neenakosti, učenju na Finskem ter optimizmu si lahko preberete na spletni strani časopisa DELO.

Pripravil: AK

Prispevek Rilli Lappalainen o izobraževanju kot ključnem in močnem orožju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poleg vode, kateri se Slovenija še posebej posveča v svojih prizadevanjih za okrepljeno razvojno sodelovanje, in trajnostnega upravljanja z gozdovi, je biotska raznovrstnost tretji moment, kjer ima Slovenija znanje in izkušnje, ki jih lahko ponudi za sodelovanje. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili sprejeti sklepi, v kateri je “je poudaril strateški pomen vode – zlasti za trajnostni razvoj, zmanjšanje revščine, prehransko in hranilno varnost, človekov razvoj, podnebne ukrepe, varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in ohranjanje ekosistemov, humanitarno delovanje, mir in stabilnost – ter pomen vode kot človekove pravice.” Ob tem je Svet še posebej izpostavil tudi zagotavljanje miru, varnosti in stabilnosti, ki so povezani s potrebo po iskanju dodatne sinergije med diplomacijami na področju voda, podnebja in energije. Temu dodaja tudi biotsko raznovrstnost ter prehransko in hranilno varnost. Seveda ob zavedanju, da je cilj trajnostnega razvoja št. 6, ki določa, da moramo vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri še daleč od uresničitve.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je Slovenija usklajevala države članice EU tudi na tem področju. EU ima precej ambiciozne cilje in že sprejeto strategijo za EU, ki je osnova za pogajanja. Tema je zelo široka, zato je veliko podrobnosti neusklajenih. Problematične so na primer nekatere, načeloma dobre rešitve, kot so na primer ‘sonaravne rešitve’ (nature based solutions), predvsem zaradi nejasnih definicij. Kot pravi dr. Peter Skoberne, strokovnjak s področja biotske raznovrstnosti: “V primeru “sonaravnih rešitev” gre za ohranitev, razvoj in uporabo preizkušenih načinov sonaravnega življenja, ki so v veliki meri še vedno ohranjeni v manjših skupnostih Afrike in tudi Slovenije, še živih trajnostnih praks. Te prakse bi veljalo izpostaviti in jih v okviru sedanjih možnosti in znanj vgraditi v življenje.” Več v poročilu o biotski raznovrstnosti in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Če povzamemo: prizadevanja na področju biotske raznovrstnosti je potrebno povezati z delom na vodni diplomaciji ter okrepiti sodelovanje z znanjem in izkušnjami, s katerimi v Sloveniji razpolagamo. Tudi z bolj ciljano štipendijsko politiko v sklopu uradne razvojne pomoči.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Biotska raznovrstnost za razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V prvem delu priročnika so predstavljeni globalno učenje, Mreža za globalno učenje Centra Sever-Jug Sveta Evrope, Agenda 2030 za trajnostni razvoj in cilji trajnostnega razvoja. Slednji so predstavljeni v petih sklopih: ljudje, planet, blaginja, mir, partnerstvo.

Drugi del priročnika se osredotoča na Teden globalnega učenja, vsakoletni dogodek, ki poteka tretji teden v novembru. Gre za skupno pobudo, ki se izvaja v partnerstvu z organizacijami in posamezniki iz velikega števila evropskih držav in držav članic Centra Sever-Jug. To je tudi priložnost za počastitev dela, ki so ga med letom opravili izobraževalci in praktiki, ter za promocijo globalnega učenja kot pristopa in orodja za spodbujanje solidarnosti, medkulturnega dialoga ter vrstniškega učenja, trajnostnega življenjskega sloga in trajnostnega razvoja. Namenjen je podpori izobraževalcem pri snovanju, uresničevanju in izvajanju pobud globalnega učenja ter učnih dejavnosti. Vsebuje praktična orodja in zunanje povezave do gradiv.

V razdelku Viri so zbrane pomembnejše povezave do programov, spletnih mest, organizacij, orodij in gradiv.

Priročnik TGU SLOGA 2022

Pripravila: PV

Priročnik je izšel v sklopu aktivnosti projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Projekt financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Nov priročnik za izvajalce Tedna globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Globalno učenje v časih sprememb brez primere je bil naslov osrednjega nagovora prof. Vanesse Andreotti, University of British Columbia, o njenih iztočnicah pa so razmišljali, Max Zimani, Zavod Global, Miguel Carvalho da Silva, direktor North-South Centre, Patricija Virtič iz Platforme SLOGA in Rilli Lapalainen, predsednik CONCORD Europe.

V nosilni temi konference, naslavljanje neenakosti in konfliktov so razpravljali Rene Suša, Gesturing Towards Decolonial Futures collective, Borja Arrue Astrain, CONCORD Europe, Senior Policy and Advocacy Adviser, Momodou Sallah, Centre for Academic Innovation.

V temi o novem partnerstvu AU-EU je bil seveda ppoudarek na razpravi o tem, kako bo nanj vplivala vojna v Evropi. Na panelu so sodelovali Mbemba Jabbi, Africa Centre Ireland, dr. Maja Bučar z ljubljanske univerze in Omyekachi Wambu, AFFORD.

Razpravo na delavnicah sta usmerjala Sašo Kronegger in Rene Suša. Sicer pa so se udeleženci seznanili s izdanim priročnikom DEAR MEAL in konferenco izkoristili za mreženje.

Spoznanja s konference bodo združena v sporočilo političnim odločevalcem.

Posnetke s konference s lahko ogledate na Sloga Platforma – YouTube.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Uspelo srečanje praktikov globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V medijih sta najbolj odzvanjali (ponovna) predstavitev odločitve EU, da v naslednjih sedmih letih za investicije v Afriki nameni 150 milijard EUR ter nesoglasje med partnerjema glede izdelave cepiv na območju Afrike (kjer EU ne podpira začasne sprostitve Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine TRIPS, kar bi omogočilo izdelavo cepiv na območju Afrike).

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je ob tem izjavil, da nepripravljenost Evrope do uporabe TRIPS mehanizma šibi partnerstvo. “Dogovor o tem bi partnerstvo okrepil.” Je poudaril.

150 milijard EUR bo namenjenih izgradnji strateške, gospodarske in zdravstvene infrastrukture, ter – kar je zelo pomembno za civilnodružbeno zahtevo, da moramo dati večji poudarek na človekov razvoj – investicije bodo tudi v infrastrukturo za mlade in izobraževanje.

Po mnenju mislišča (kot prevajamo sintagmo “think tank”) ECDPM je bil določen dosežen napredek na področju varnosti in migracij.  Voditelji so se dogovorili, za razliko od EU osredotočenosti na mirovne operacije, da naslovijo celoten cikel, skladno s potrebami Afriške unije, ki se osredotoča na posege za preprečevanje konfliktov.

Po drugi strani mnoge EU članice niso dale konkretnih zavez glede realokacije posebnih pravic črpanja sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), sredstev, ki bi omogočila lažji dostop do sredstev predvsem ranljivim državam.

Med ključnimi vsebinami izjava izpostavlja varnost in blaginjo naših državljanov, varstvo človekovih pravic za vse, enakost spolov in krepitev vloge žensk na vseh področjih življenja, spoštovanje demokratičnih načel, dobro upravljanje in pravno državo, ukrepe za ohranjanje podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, boj proti neenakostim, podporo otrokovim pravicam ter vključevanje žensk, mladih in najbolj ogroženih. Posebej je izpostavljen pomen prehranske varnosti in prehrane, ki je tema leta 2022 v Afriški uniji.

V prihodnjih tednih bomo lahko glede na rezultate razprave, ki je potekala ob robu vrha na Afriško-evropskem tednu, temeljito premislili o tem, kakšno vlogo bi Slovenija lahko ali morala prevzeti. Odsotnost diplomatskih predstavništev na afriški celini, majhna trgovinska izmenjava in nizke številke bilateralnega razvojnega sodelovanja so indikatorji, ki jasno kažejo, da bo potrebno premisliti in revidirati ta del slovenske zunanje, trgovinske in gospodarske politike.

Nenazadnje je bila v senci vrha med Afriško in Evropsko unijo ves čas prisotna Kitajska. Ta je s svojo finančno prisotnostjo v Afriki v zadnjih dvajsetih letih temeljito premešala karte tudi na področju razvojnega sodelovanja. To je trenutek, da “bivši kolonizatorji”, kot je rekel južnoafriški predsednik Ramaphosa pred začetkom vrha, “vrnejo kontinentu”.

Pomemben dosežek vrha, ki kaže na preoblikovanja partnerstva v smeri enakih, je tudi zaveza, da bodo investicije v infrastrukturo usklajene s Programom razvoja infrastrukture za Afriko (PIDA) Afriške unije.

In civilna družba? Voditelji so v izjavi zapisali: “Seznanjeni smo s prispevki mladih, civilne družbe, lokalnih oblasti in zasebnega sektorja v okviru tedna Afrika-Evropa in poslovnega foruma Evropa-Afrika ter spodbujamo vse relevantne deležnike, da si še naprej prizadevajo za naše obnovljeno partnerstvo.”

Albin Keuc

Prispevek Skupna vizija sodelovanja med Afriško unijo in EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pri načrtovanju šestega vrha voditeljev držav in vlad Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU) je njegov gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron, izrazil pričakovanja, da bo cilj vrha “popolnoma prenoviti” odnose med EU in Afriko. AU je izjavila, da ima vrh pomembno vlogo pri premiku “od odnosa donator/prejemnik k dolgoročnemu sodelovanju” na področju skupnih interesov.

Evropska in afriška civilna družba imata v tem procesu osrednjo vlogo. Evropske in afriške organizacije civilne družbe so se v dolgoletnem in stalnem dialogu z institucijami EU in partnerji iz afriške civilne družbe v okviru partnerstva med EU in AU dosledno zavzemale za partnerstvo, v središču katerega so ljudje, in za doseganje preobrazbenih rezultatov za vse. Izključitev civilne družbe pomeni izključitev glasov milijonov ljudi, na katere bodo sprejete odločitve neposredno vplivale.

Civilna družba je pozvala, naj se kot konkreten rezultat vrha EU-AU pripravi celovit in ambiciozen načrt za pospeševanje človekovega razvoja ter okoljske in socialne pravičnosti. Načrt bi moral temeljiti na treh stebrih: odpravljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma, krepitvi povezav in skladnosti med političnimi sektorji ter izpolnjevanju obveznosti uradne razvojne pomoči.

V tej razpravi bomo o vrhu EU-AU razmišljali z vidika partnerstev, vključenosti in preglednosti. Razpravljali bomo tudi o tem, kako bi po mnenju civilne družbe izgledal popolnoma prenovljen odnos med EU in Afriko.

Razpravljalci bodo:

– CONCORD Europe: Riccardo Roba, višji svetovalec za politiko in zagovorništvo

– Caritas Africa: dr. Lucy Esipila, oblikovalka politik in zagovorništvo

–  Fingo: Silla Ristimäki, svetovalka za razvojno politiko

Prenos bo potekal v živo na s

Prispevek Razprava: Ljudje na prvem mestu – oblikovanje novega partnerstva med AU in EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V natečaju so bili kot ključni ocenjevalni kriteriji navedeni izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporočilnost. Sodelovali so lahko mladi v starosti od 12 do 29 let. Natečaj je bil razdeljen na dva sklopa: literarni natečaj in fotografski natečaj.

Na literarni natečaj je prispelo 25 del. Prispeli izdelki v vsakem sklopu so bili razdeljeni na tri starostne skupine: osnovnošolke_ ci, srednješolci_ke ter mladi do 29. leta. Izbirna komisija v sestavi dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica Časorisa, mag. Barbara Urbanija, Urad za Unesco, v imenu organizatorjev pa Patricija Virtič (Platforma SLOGA), je izbrala najboljša literarna dela.

–       starostna skupina: osnovna šola
»Zadnja solzica« avtorice Marjete Povše
»Tekoče zlato« avtorice Ane Dvoršak
»Voda je pravica, ne privilegij« avtorice Žane Muršec

–       starostna skupina: srednja šola
»Zamisli si« avtorice Ive Topolovec
»Od ljudi za ljudi« avtorja Maxa Jerovčnika
»Vir življenja, ne trpljenja« avtorjev Maje Medved in Tosje Pišek

–       starostna skupina: mladi
»Ne pomislim« avtorice Erike Kum
»Voda je za vse!« avtorja Juša Javornika
»Vojne zaradi vode« avtorja Tomislava Levanića

Nagrado za najizvirnejše delo celotnega literarnega natečaja je izbirna komisija zaradi sporočilnosti in izvirnosti podelila literarnemu delu »Zadnja solzica« avtorice Marjete Povše.

Nagrajena dela bodo objavljena tudi v publikaciji, ki bo izšla marca 2022. V njej bodo objavljena tudi nagrajena dela fotografskega sklopa.

Mladinski natečaj sta soorganizirata Platforma SLOGA in Društvo za Združene narode za Slovenijo.

Pripravila: PV
Foto: PV, Canva

Letošnji natečaj poteka v sklopu projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Kdo so nagrajenci mladinskega literarnega natečaja o vodi in človekovih pravicah? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V natečaju so bili kot ključni ocenjevalni kriteriji navedeni izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporočilnost. Sodelovali so lahko mladi v starosti od 12 do 29 let. Natečaj je bil razdeljen na dva sklopa: literarni natečaj in fotografski natečaj.

Na fotografski natečaj je prispelo 46 del. Prispeli izdelki v vsakem sklopu so bili razdeljeni na tri starostne skupine: osnovnošolke_ ci, srednješolci_ke ter mladi do 29. leta. Izbirna komisija v sestavi mag. Urša Jesih, Direktorat za vode, Ministrstvo za okolje in prostor, fotografinja Manca Juvan Hessabi, v imenu organizatorjev pa Patricija Virtič (Platforma SLOGA), je izbrala najboljša fotografska dela.

Na podlagi točkovanja izbirne komisije so bila na fotografskem natečaju nagrajena naslednja dela:

–       starostna skupina: osnovna šola
»Somewhere in the world« avtorice Anje Tomanič
»Življenje« avtorice Anike Lepšine
»Trije koraki do življenja« avtorja Andraža Rataja

–       starostna skupina: srednja šola
»Simfonija vode« avtorice Nike Zupančič
»Moja čista prihodnost« avtorice Ajde Bezjak
»Voda je zlato sveta« avtorice Laure Jambrovič

–       starostna skupina: mladi
»Savičnik« avtorja Bineta Mekine
»Hlajenje na trgu« avtorja Amadeja Petana

Nagrado za najizvirnejše delo celotnega fotografskega natečaja je izbirna komisija zaradi sporočilnosti in izvirnosti podelila fotografiji »Somewhere in the world« avtorice Anje Tomanič. Fotografija je objavljena ob članku.

Nagrajena dela bodo objavljena tudi v publikaciji, ki bo izšla marca 2022. V njej bodo objavljena tudi nagrajena dela literarnega sklopa.

Mladinski natečaj sta soorganizirata Platforma SLOGA in Društvo za Združene narode za Slovenijo.

Pripravila: PV
Foto: Anja Tomanič

Letošnji natečaj poteka v sklopu projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Nagrajenci mladinskega fotografskega natečaja o vodi in človekovih pravicah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Srečanje v Bruslju, šesti vrh EU-ja in AU-ja, prinaša “novega ambicioznega duha” v odnosih, je po koncu vrha poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Tudi predsedujoči AU-ju, senegalski predsednik Macky Sall, je govoril o novem duhu in zgodovinski priložnosti za vzpostavitev novega partnerstva.

EU želi ostati prvi partner Afrike in partner njene izbire, pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To je po njenih besedah ključno sporočilo tega vrha.

Prispevek EU želi tekmovati s Kitajsko in okrepiti vezi z Afriko je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

SLOGOPIS 31102021

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Slogopis na temo predsedovanja Slovenije Svetu EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V zvezi z deklaracijo afriško-evropskih civilnodružbenih organizacij pred vrhom EU-AU, ki je bila izhodiščna točka razprave, je Max Zimani, ki je sodeloval v njeni pripravi, ocenil, da je tipična za takšen dogodek, na katerem ni pričakovati, da bo prišlo do sprememb. Poudarjanje partnerstva enakih kaže na to, da takšnega partnerstva še ni, ne na ravne politike ne na ravni civilne družbe. Opozoril je tudi na neupoštevanje afriške Agende 2063, ki je strategija za vse ostale nacionalne programe.

Albin Keuc, direktor platforme SLOGA je uvodoma opozoril, da se z vrhom EU-AU odpirajo različne možnosti sodelovanja civilno-družbenih organizacij, podjetij, lokalnih skupnosti. Njegov prispevek v celoti TU.

Vrh je za nas kot globalne državljane in Afričane je bistvenega pomena, je menil Eyachew Tefera. Odločitve bodo imele vpliv na povečanje ali zmanjšanje neenakosti, na boj proti podnebnim spremembam. Za dobrobit vseh je pomembno, v katero smer bodo šli odnosi med EU in AU. Rabimo trajnostni razvoj, osredotočen na ljudi, ne pa rast GDP in čedalje revnejše ljudi. Toda sprejeta strategija mora biti preverljiva, da jo lahko preverijo civilna družba in akademiki.

Ana Kalin je spomnila na dosežke iz Abidžana leta 2007, ko je bilo jasno postavljeno, da so partnerji tudi civilna družba, podjetja, lokalne oblasti in so se deležniki srečevali na letni ravni. Potem je prišlo do nazadovanja. Po njenem mnenju bi bil zato pravi odgovor na tokratni vrh bojkot, saj civilna družba ni bila vključena v dialog in ni imela nobene besede pri snovanju zaključnega dokumenta vrha. Ne nazadnje še ni jasno, ali bo civilna družba sploh še omenjena v zaključnem dokumentu.

Aleksandri Gačić se zdi v deklaraciji neprimerno vključevanje kolonialne zgodovine. Gre za negativno definicijo z dobrim namenom, ki pa med drugim spregleda resen problem, to je neokolonializem, ki se dogaja tukaj in zdaj na vseh področjih.

V zvezi s pomenim rabe pravilne terminologije je opozorila še, da je že pojem linearnega razvoja sporen: kdo diktira, kaj pomeni biti razvit? Bolj uporaben je pojem podrazvita Afrika, ki pokaže, da se razvoj ne ustvarja v sami Afriki, da ne gre za pomanjkanje virov, ampak gre za globalno nepravičnost. Na primeru covida se je pokazalo, kako se vedno znova ustvarja ta podrazvitost Afrike. Opozorila je še na spregledan problem sodobnega toksičnega kolonializma – izvoz smeti v Afriko.

Razpravljalci so se dotaknili tudi vprašanja izobraževanja, izobraževanja za razvoj, ki je v agendi 2063 posebej izpostavljen (Zimani) oziroma konkretnega izobraževanja kadra, ki bi znal sam upravljati z milijardami, ki jih bo EU namenila Afriki (Milharčič-Hladnik). Zimani je opozoril še ne nekatere druge vidike, ki jasno kažejo, da prioritete še vedno nastajajo v Evropi, ne v Afriki. Da gre za različne perspektive, se jasno vidi na primeru cepiv in migracij. Afričani so prosili, za da bi lahko sami proizvajali cepiva, EU pa ni hotela suspendirati patentov in Afriki raje podarja svoja cepiva. Migracije pa so za Evropo samo varnostno vprašanje, za Afriko je pomembno olajševanje migracij, saj tri četrt migracije poteka znotraj Afrike in je ključna za trgovino med državami.

Civilna družba ima nalogo, da povezuje obe perspektivi in opozarja na razlike, je poudaril.

Ob vprašanju, kakšno vlogo lahko v tem odigra slovenska civilna družba, ob skromnih sredstvih, ki jih država namenja za razvojno sodelovanje, so razpravljalci nanizali nekaj idej:

• Več diplomatske prisotnosti v Afriki (zgolj veleposlaništvo v Kairu in častni konzul v Južni Afriki ne zadoščata).
• Bolj izkoristiti potenciale, ki jih že imamo na terenu: civilnodružbene organizacije in slovenske misijonarje, ki delujejo v Afriki, afriško diasporo pri nas.
• Podpisati sporazum z afriški univerzo ali drugo inštitucijo, nameniti denar za akademske raziskave, za kakšen prevod več iz literature afriških držav.
• Več povezovanja med slovenskimi in afriškimi NVO (npr. organizacije žensk), ne da za to poskrbi država ali en afriško-evropski teden v Bruslju, ampak povsod tam, kjer imajo NVO skupni interes.
• Prvenstveno nameniti denar za globalno učenje, za to, da bi pri nas razumeli, da afriška realnost nima nobene zveze z Jurijem Murijem v Afriki.

POSNETEK POGOVORA

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Odnosi EU-AU: Še daleč od partnerstva enakih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Dobrodošli v imenu Platforme SLOGA za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, na današnjem pogovoru o pogledu civilne družbe na partnerstvo enaki ob Vrh Afriške unije in Evropske unije, že šestem po vrsti, ki se bo odvil jutri in pojutrišnjem v Bruslju, ki bi se sicer moral zgoditi že oktobra 2020 in je deloma nastajal v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Uradni Bruselj pričakuje, da bo najvišja politična udeležba postavila nove temelje partnerstvu enakih, partnerstvo, ki bo “temeljilo na zaupanju in jasnem razumevanju skupnih interesov”, s ciljem povečanja blaginje, ki jo želita doseči z “ambicioznim naložbenim svežnjem”. 

Civilna družba se je ob robu tega srečanja na vrhu odzvala s posebno izjavo v organizaciji Evropskega združenja CONCORD, kateri se je pridružilo tudi deset slovenskih nevladnih organizacij – ADRA, Društvo Humanitas, Ekvilib Inštitut, Forum za enakopraven razvoj, Inštitut za afriške študije, Slovenska filantropija, Slovenska karitas, Zavod Global, Zavod Krog in Platforma SLOGA. V njej smo izpostavili nujnost odprave neuravnoteženih odnosov med Afriko in Evropo (trgovinski odnosi, dolg, nedovoljeni finančni tokovi…), vzpostaviti jasne mehanizme upravljanja partnerstva ter omogočiti prenos moči in virov na lokalne akterje.

Voditelji bodo spregovorili o neizogibnih temah – podnebnih spremembah, zdravstveni krizi, stabilnosti in varnosti, če omenim le nekaj njih. Govorili bodo o ukrepih za krepitev in izboljšanje struktur, s katerimi želimo skupaj doseči cilj – večjo blaginjo za vse. Voditeljice in voditelji bi naj sprejeli skupno izjavo “o skupni viziji za leto 2030”. Leto 2030 je zaključno leto izvajanja Agende 2030 – k temu sta zavezani obe uniji.

Navkljub večletnim prizadevanjem po izkušnji v Abidžanu, kjer civilni družbi ni bilo dopuščeno, dovoljeno spregovoriti voditeljem, zbranim na petem vrhu AU in EU, ima proces priprav na vrh tudi tokrat veliki manko. Civilna družba nima svojega sedeža za mizo. In četudi smo bile civilnodružbene organizacije neuslišane glede naših zahtev, smo ves čas glasno zahtevale bolj odprt in vključujoč proces. Dovolj glasno, da smo razgibali politične odločevalce. Zato se je Evropska komisija odločila organizirati velik spremljevalni dogodek v obliki Afriško- evropskega tedna, kje sodelujejo mladi, lokalne skupnosti, gospodarstveniki in civilno- družbene organizacije. Res je tudi, da je slovenska zunanja politika, tudi s pomočjo naših zagovorniških dejavnosti, zagovarjala večjo vključenost civilne družbe v celoten proces. In res je, da se z jutrišnjim vrhom odpirajo različne možnosti sodelovanja civilno-družbenih organizacij, podjetij, lokalnih skupnosti. Zato je Evropska komisija obljubila, da bo že po vrhu izvedla srečanje z nami, da nadaljujemo izmenjavo o implementaciji partnerstva.

Zato potrebujemo jasno strukturo izvajanja ukrepov, programov, projektov, ki bo vključevala osnovne standarde vključevanja in sodelovanja, transparentnosti in odgovornosti odločevalcev in odločevalk, ki vodijo države članice AU in EU. Tudi zato ker se je vloga civilne družbe, civilno-družbenih organizacij skozi desetletja zelo spremenila – od “watchdogov” do “izvajalcev storitev”, do spodbujevalcev “demokratičnih sprememb”. Slednje pri avtokratih vseh vrst gotovo spodbudi potrebo po krčenju in šibitivi prostorov civilne družbe, tudi z omalovaževanjem in etiketiranjem našega delovanja.

Pomembno je, da je evropska komisarka za mednarodna partnerstva, Jutta Urpilainen, v svojem nastopu na otvoritvi Afriško-evropskega tedna, poudarila, da je civilna družba vir, predlagatelji ključnih rešitev za soočenje z neenakostmi in da upa, da bo vrh spremenil pravila igre. Zato smo današnji pogovor namenili pogledu civilne družbe na partnerstvo enakih – bomo lahko sodelovali v tej “igri”, v kolikšnem številu in pod kakšnimi pravili ter kaj sami prinašamo vanjo.”

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Pričakujemo izmenjavo stališč o implementaciji partnerstva med Evropo in Afriko je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.