Njuna zgodba ni osamljena. Samo lani je ob podpori slovenskega zunanjega ministrstva kurjavo za zimo prejelo 624 družin v regijah Sumi, Zaporižje in Dnipropetrovsk.

Za temi številkami stoji večletno delo Slovenske karitas, ki je za pomoč najranljivejšim v Ukrajini od začetka vojne leta 2022 namenila že več kot 6,7 milijona evrov, s čimer je dosegla okoli 20.000 ranljivih gospodinjstev in številne posameznike, predvsem na vzhodu države, kjer so razmere najtežje. Sredstva so prispevali številni posamezniki, ustanove in več kot 250 slovenskih podjetij. K pomoči pomembno prispeva tudi podpora Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, ki je prek humanitarnega strateškega partnerstva s Slovensko karitas sofinanciralo humanitarne projekte v Ukrajini v skupni vrednosti 3 milijone evrov.

Slovenska karitas v sodelovanju z lokalno partnerico Caritas-Spes Ukrajina zagotavlja pomoč ranljivim gospodinjstvom v obliki večnamenske denarne pomoči, sredstev za ogrevanje in podpore pri obnovi domov. Obenem prispeva k obnovi obnovo lokalne javne infrastrukture, zlasti šol, ter izvaja rehabilitacijo in psihosocialno podporo za najbolj ranljive otroke.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevala Slovenska Karitas.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kako je slovenska pomoč ogrela 624 ukrajinskih domov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt je bil namenjen pedagogom oziroma izobraževalcem iz Irske, Nemčije in Slovenije, ki skupaj z mladimi obravnavajo vprašanja socialne in ekološke nepravičnosti. Ukvarjal se je z nelagodjem, težavnimi spoznanji in občutljivimi temami, o katerih se nerado govori in ki pogosto ostajajo neizrečene (t.i. »sloni v sobi«). V projekt so bile vključene skupnosti iz teh treh evropskih držav, namenjen pa je bil izmenjavi in delitvi izkušenj z drugimi udeleženci projekta. Tako so nastala tri gradiva za izobraževalce oziroma pedagoge, ki so na voljo na tej povezavi: https://linktr.ee/the.defy.collective

Projekt je (predvsem v Sloveniji in Nemčiji) izpostavil pomen skupnosti in postanka za razmislek v kontekstu globalnega učenja. Udeleženci so izkazovali veliko medsebojne skrbi med raziskovanjem in širjenjem lastnih zmogljivosti. Na Irskem je bila zgodba drugačna in udeleženci so nam vsekakor lahko za čudovit zgled. Skupnost se je že med izvedbo projekta pokazala za izjemno pomemben del procesa. Pri marsičem gre za ključen člen v procesu rasti in razvoja ter vsesplošno dobro počutje. Navijamo, da bodo »podmladki projekta« živeli naprej, nazaj in v diagonalnih smereh, kjer bodo pač dobili navdih in kamor jih bo zvabil klic.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispeval Zavod Voluntariat.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Projekt Depth Education for Youth (DEFY), zgodba v treh delih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pozitivni učinki projekta segajo daleč od posameznih čebelnjakov. Projekt spodbuja lokalno samooskrbo, ustvarja nove možnosti za prihodke in krepi vlogo žensk pri odločanju o prihodnosti njihovih družin ter skupnosti. Hkrati nastajajo temelji za bolj zdravo okolje, saj so prebivalci vzpostavili park medonosnih domorodnih rastlin, ki obsega en hektar, pogozdili 20-hektarsko zemljišče in uredili vodnjak za pridobivanje neoporečne pitne vode za lokalno prebivalstvo.

Zambijska zgodba dokazuje, da lahko premišljena razvojna pomoč poveže ljudi, znanje in naravo. Ko skupnosti dobijo pravo podporo, čebele ne ustvarjajo le medu, temveč ljudem tudi pomagajo k dostojnejšemu življenju, krepijo njihovo odpornost in izboljšujejo obete za prihodnje generacije.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevala Adra.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ko čebele spreminjajo prihodnost v Zambiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pričujoče življenjske zgodbe so tudi opomnik ob 75. obletnici sprejetja Konvencije o statusu beguncev. Konvencija, podpisana leta 1951, je prelomni dokument, ki je po tragični izkušnji druge svetovne vojne prvič vzpostavil mednarodno prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje. S tem je zaščito beguncev postavil v središče pravne in moralne odgovornosti držav.

Zgodbe, ki jih je zapisala Jasna Gabrovšek, in fotografije, ki jih je ustvarila Nino Bektashashvili, si v slovenščini in angleščini lahko ogledate in preberete z uporabo kode QR. Projekt poteka v sodelovanju z mednarodno pobudo Heroines! s finančno podporo programa Catalyst of Change, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo je napisala Jasna Gabrovšek za Zavod APIS.

Foto: Nino Bektashashvili

Produkcija: Romana Zajec

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Heroinje našega časa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V zadrugi verjamejo, da bo njihov model javno-zasebnega zadružništva postavil vzor vsem prihodnjim projektom, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko mladih.

S pomočjo javno-zasebnega partnerstva in neprofitnih stanovanjskih entitet želijo doseči aktivacijo praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč, predvsem s prekvalifikacijo poslovnih stavb v mestnih središčih. S tem bodo pomagali doseči stabilnejši najemni trg za najemodajalce in najemnike.

V EPEKI si prizadevajo, da bi nekoč s svojim načinom reševanja stanovanjske problematike aktivno sodelovali tudi kot deležnik pri gradnji v okviru javno-zasebnega partnerstva za enotni sistem stanovanjske podpore za mlade in mlade družine.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevala EPeKa.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek V Mariboru nastaja prvo zadružno stanovanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kljub napredku se ženske še vedno soočajo z globoko zakoreninjenimi ovirami: »steklenim stropom«, ki omejuje napredovanje, neenakim plačilom, ki ostaja sistemski problem, ter nevidnim bremenom skrbi za dom in družino, ki ga pogosto nosijo same. Z namenom ozaveščanja in naslavljanja teh izzivov na dostopen, vključujoč in ustvarjalen način je v okviru projekta nastala namizna igra WIN LIKE A WOMAN!

Igra vabi igralce na »lestev uspeha« – pot poklicnega napredovanja, na kateri se srečujejo z izzivi iz resničnega življenja. Skozi pogovor in sodelovanje iščejo rešitve, izmenjujejo perspektive in skupaj razmišljajo o tem, kako odpraviti neenakosti. Igra odpira dialog in spodbuja ustvarjalno reševanje problemov.

Čeprav vsak igralec stremi k individualnemu napredku, je zmaga mogoča le s sodelovanjem. V igri WIN LIKE A WOMAN! nihče zares ne zmaga, dokler ne napredujejo vsi.

Enakosti namreč ne dosežemo sami, temveč le skupaj, korak za korakom.

Igra je bila razvita v okviru projekta WIN, ki ga podpira program Interreg Podonavje in sofinancira Evropska unija.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevalo društvo PINA.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek WIN LIKE A WOMAN! Igra, ki ženskam pomaga premagati nevidne ovire je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S pomočjo cirkuških elementov obiskovalce popelje skozi kompleksen kmetijsko- prehranski sistem in razkrije skrite plati globalne pridelave hrane. V »rdečem šotoru« so predstavljeni vplivi pesticidov na zdravje ljudi, izkoriščanje delavcev, neenakosti, vpliv velikih korporacij in okoljske posledice intenzivne pridelave. »Zeleni šotor« pa pokaže, da rešitve že obstajajo – od agroekologije do pravične trgovine in uspešnih praks, ki povezujejo ljudi, naravo in lokalne skupnosti po celem svetu.

Razstava Cirque du Soil, ki potuje po Evropi, je nastala v sodelovanju 14 evropskih organizacij v okviru projekta Rebooting the Food System. V Sloveniji jo je na več lokacijah v Ljubljani in Mariboru predstavila okoljska organizacija Focus, ki je sodelovala tudi pri njenem nastanku. Razstava dokazuje, da lahko izobraževanje ljudi spodbudi k razmisleku in jih navdihne za spremembe. Njeno sporočilo je preprosto: hrana ni le dobrina, temveč tudi temeljna človekova pravica in ključ do bolj pravične, zdrave in trajnostne prihodnosti. Vsak krožnik lahko postane del pozitivne zgodbe.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo je prispeval Focus, sliko pa Eva Božič.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Cirque du Soil: razstava, ki spreminja pogled na hrano je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V odločnem boju proti nasilju nad ženskami in dekleti smo v treh letih izvedli projekt EKOS – Izobraževanje in ekonomsko opolnomočenje ranljivih skupin žensk in deklic v Črni gori. V sodelovanju s partnerji in ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije smo na severu države usposobili 20 žensk za pridelavo zdravilnih zelišč, pri čemer so bili ključnega pomena mentoriranje, izdelava poslovnega načrta in priročnika na področju sajenja ter gojenja zdravilnih in aromatičnih rastlin.

V okviru projekta smo organizirali več študijskih obiskov, zagotovili orodja, sadike in rastlinjake ter na več sejmih in čajankah predstavili brošuro o naših aktivnostih. Poleg tega smo okrepili žensko podjetništvo, izboljšali socialno vključenost ranljivih žensk in deklet, izdelali Smernice za vključevanje načela enakosti spolov v javne institucije, 16 predstavnikom in predstavnicam NVO, ki žrtvam nasilja in ranljivim skupinam nudijo psihosocialno podporo, omogočili, da so okrepili lokalne zmogljivosti in kompetence na področju boja proti nasilju. Izdali smo tudi spletni Priročnik za enakost in preprečevanje nasilja ter okrepili zavest širše javnosti o enakosti spolov in preprečevanju nasilja na podlagi spola, kar smo storili na 11 forumih, treh okroglih mizah, 16 interaktivnih delavnicah na podeželju in z izvedbo dveletne kampanje, poimenovane 16 dni aktivizma, preko Akademije o enakosti spolov pa smo tudi zagotovili trajne vire znanja in podpore o pravicah, povezanih z enakostjo spolov in preprečevanjem nasilja.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispeval Zavod KROG.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek V Črni gori so zelišča postala orodje za opolnomočenje žensk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strategija izpostavlja tri fokuse in pripadajoče podporne ukrepe: spodbujanje trajnostne pridelave hrane in kratkih oskrbnih verig, spodbujanje samooskrbe prebivalcev s pomočjo urbanega kmetijstva ter zagotavljanje trajnostne in zdrave prehrane v javnih zavodih. S tem odgovarja na ključne izzive občine, kot sta nizka stopnja prehranske samooskrbe in visoka stopnja ranljivosti zaradi vse pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki zmanjšujejo stabilnost pridelka in povečujejo kmetijsko škodo.

Strategija je lahko v navdih tudi glede samega procesa priprave, ki je bil zastavljen participatorno. Da bi kar se da dobro razumeli potrebe in želje lokalnega okolja, je Umanotera pripravila anketo za lokalno javnost in v Kranju izvedla tri delavnice: z uslužbenci mestne uprave in več javnih zavodov, deležniki s področja oskrbe s hrano ter občankami in občani.

Mestni svet MOK je strategijo potrdil aprila 2026, sedaj pa je na vrsti občinska uprava, da podane zaveze za trajnostno prehransko okolje izpelje tudi v praksi.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevala Umanotera.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kranj postaja prvo slovensko mesto s trajnostno prehransko strategijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Gojenje gob poteka v preprostih lesenih strukturah z naravnim senčenjem, substrat pa je pogosto pripravljen iz lokalnih kmetijskih ostankov. Celoten proces je zasnovan tako, da je dostopen tudi skupnostim, ki ne zmorejo večjih finančnih vložkov, hkrati pa vključuje še sušenje gob in njihovo predelavo, s čimer se podaljša njihova uporabnost. Prav zato so njihovo pridelavo z zanimanjem sprejela gospodinjstva, ki se vsakodnevno soočajo s pomanjkanjem.

V okviru naših projektov v Ugandi smo skupaj z lokalnimi partnerji organizirali več usposabljanj, namenjenih predvsem ženskam, begunkam in članom lokalnih skupnosti, kjer so pridobili znanja o pripravi substrata in gojenju gob, njihovi predelavi in trženju. Poseben poudarek je bil namenjen temu, da gobe niso le vir hrane, temveč je njihova predelava lahko tudi podjetniška priložnost. Udeleženci in udeleženke so se učili, kako gobe sušiti, mleti in predelovati v različne izdelke, od prehranskih do kozmetičnih, ter kako jih plasirati na trg. Po usposabljanjih je več kot polovica udeležencev in udeleženk začela samostojno gojiti gobe, vzpostavljenih je bilo več sto gobarskih gredic. V nekaterih skupnostih so skupaj pripravili tudi do 2.000 gredic, ki so omogočile začetek redne pridelave.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispeval Forum za enakopravni razvoj.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Majhne gobe, velike spremembe za skupnosti v Ugandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S svojim izjemnim vohom podgane odkrivajo mine in razstreliva ter tako ljudem pomagajo znova zaživeti v lastnih domovih.

Mesto Siem Reap v severni Kambodži je najbolj znano po templju Angkor Wat, a zdaj ima novo znamenitost, dvoinpolmetrski kip lokalne »zvezde«, afriške orjaške podgane po imenu Magawa. Ta je v petih letih svojega službovanja pomagala več tisoč ljudem znova pridobiti dom in zemljo, saj je s svojim smrčkom zaznala več kot 100 min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala zakopana po vietnamski vojni in med krutim režimom Rdečih Kmerov. V svoji karieri je razminirala kar 141.000 kvadratnih metrov površin, kar pomeni območje, veliko za 20 nogometnih igrišč. Magawa je mirno umrla leta 2022, stara osem let, njeno delo pa danes nadaljuje več kot 300 podgan po vsem svetu.

Za urjenje teh živali skrbi belgijska nevladna organizacija APOPO. Direktor Christophe Cox pravi, da doslej niso imeli niti ene nesreče in da niso spregledali nobene mine.

Podgane so zanimiva rešitev globalnega problema: leta 2024 so mine po podatkih ZN po vsem svetu ubile ali pohabile več kot 6.000 ljudi, 90 odstotkov žrtev pa je bilo civilistov. To pomeni, da mina vsako uro prizadene enega človeka.

Odkar je začel delovati APOPO, so podgane našle skoraj 170.000 min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev in tako lokalnim prebivalcem vrnile več kot 12.000 hektarov površin, kar je primerljivo s tretjino celotne površine občine Ljubljana.

Prijateljevo pismo

Uporaba podgan za iskanje min se sliši nekoliko nenavadno početje. Tako se je sprva zdelo tudi Christophu Coxu.

Zamisel se je rodila povsem naključno. V devetdesetih letih je Cox iz svoje rodne Belgije odšel v Kenijo opravljat civilno službo. »Nekega dne sem od nekdanjega sošolca Barta Weetjensa dobil pismo z veliko risbo podgane, v katerem je pisalo, da se bo lotil urjenja podgan za odkrivanje min. Pomislil sem, da je tej odločitvi verjetno botrovala nora noč v mestu,« v smehu pove Cox.

Weetjens se je s problematiko min seznanil med delom s protezami za invalide in ugotovil, da so psi, ki so jih takrat uporabljali za ta namen, dražja in manj praktična rešitev kot glodavci. Med raziskovanjem je naletel prav na afriško orjaško podgano, saj te dočakajo višjo starost in so večje od večine drugih vrst podgan, poleg tega pa so po naravi bolj mirne. Po dveh letih predhodnih raziskav v Belgiji je bila rešitev jasna. Prijatelja sta odpotovala v Tanzanijo in leta 1997 ustanovila neprofitno organizacijo APOPO, kjer je še danes njen sedež. Tam poteka tudi urjenje podgan.

APOPO danes izvaja projekte po vsem svetu. V Tanzaniji in Etiopiji si ljudje pomagajo s podganami pri odkrivanju tuberkuloze, medtem ko za iskanje min v Kambodži, Ukrajini in Azerbajdžanu uporabljajo tudi pse.

Arašidi in banane

Prednost podgan pred klasičnimi detektorji kovin je očitna: detektor sproži alarm ob vsakem koščku kovinskega drobirja, zato mora iskalec min vsakič previdno preveriti najdbo, kar lahko za območje velikosti teniškega igrišča traja od enega do štirih dni. Podgana isto delo opravi v pol ure, saj po vonju loči pravi eksploziv od navadnega kovinskega odpadka. Kot nagrado za svojo najdbo dobi arašide ali kos banane. Nevladna organizacija APOPO je zaključila projekte tudi v Turčiji, Vietnamu, Laosu, Senegalu in Južnem Sudanu, trenutno pa jih izvaja v Kambodži, Azerbajdžanu, Ukrajini in Angoli.

Christophe Cox pripoveduje o ženski v Angoli, ki je med državljansko vojno morala zapustiti dom. Ko se je vrnila v svojo vas, je bilo celotno območje posejano z minami. »Da bi preživela, je morala hoditi po poljih ter tam nabirati drva drva in kopati po zemlji, medtem ko se je njenih sedem otrok gibalo po istem območju. Predstavljajte si, da se vaši otroci igrajo na minskem polju! Ko smo območje pregledali s podganami, temu skoraj ni mogla verjeti: “So podgane res razminirale mojo vas?” To resnično spremeni življenja ljudi,« pripoveduje Cox.

A prizadevanja se tu niso ustavila. Podgane uporabljajo tudi za odkrivanje tuberkuloze in sledenje tihotapskemu blagu, pridobljenem s krivolovom.

Vohanje bolezni

Poleg tega, da iščejo mine, podgane danes ljudem pomagajo tudi pri odkrivanju tuberkuloze. V laboratorijih v Tanzaniji in Etiopiji so med skoraj 650.000 laboratorijskimi vzorci odkrile približno 33.000 pozitivnih primerov, ki so bili prej napačno označeni kot negativni, in tako preprečile več kot 332.000 morebitnih novih okužb.

Po Kambodži je sicer še vedno posejanih okrog šest milijonov min, zato delo organizacije APOPO še zdaleč ni končano – kip Magawe pa ostaja simbol tega, kaj lahko doseže vztrajno delo, tudi če ga opravljajo najmanjši pomočniki.

____________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravil Teitur Larsen, slovensko različico pa prilagodila Katja Gajgar.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Junaška podgana Magawa dobila svoj kip je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev zaradi terorizma najnižje v zadnjem desetletju. Tako število napadov kot število smrtnih žrtev je v mnogih državah upadlo.

Pravzaprav je nenavadno, da mediji o tem ne poročajo. Če pomislimo, koliko prostora mediji namenijo vsakemu terorističnemu napadu, bi človek pričakoval, da bo toliko pozornosti pritegnil tudi podatek, da sta tako število terorističnih napadov kot število žrtev terorizma upadla. Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev terorizma kot tudi število terorističnih napadov najmanjše v zadnjih desetih letih.

Ta podatek prihaja iz letnega poročila Globalni indeks terorizma 2026, ki ga pripravljabritanski Inštitut za ekonomijo in mir, avtorji poročila pa upad opisujejo kot izrazit. Število smrtnih žrtev terorizma se je v letu 2025 zmanjšalo za 28 odstotkov, število terorističnih napadov pa za 22 odstotkov. Upad ni bil omejen zgolj na eno regijo ali konflikt; manj terorizma so zabeležili v kar 81 državah, medtem ko se je njegov obseg povečal le v 19 državah, kar je najmanj v celotnem obdobju, odkar se spremlja ta indeks.

Težišče terorizma se je preselilo v Sahel

Terorizem ostaja resna grožnja predvsem v tistih delih sveta, ki jih pestijo hudi konflikti. Leta 2025 je po svetu prišlo do 2.944 terorističnih napadov, v katerih je umrlo 5.582 ljudi. To je skoraj pol manj kot v rekordnem letu 2015, ko je zaradi terorizma umrlo več kot 10.000 ljudi. Zgodil se je tudi premik v tem, kje se največ terorističnih napadov sploh zgodi. Nekoč so bila žarišča terorizma na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, danes pa se je težišče preselilo v afriško regijo Sahel.

David Vestenskov, vodja Centra za stabilizacijo na Danski vojaški akademiji in nekdanji svetovalec pri Natovi misiji v Iraku, pravi, da ga podatek ne preseneča, saj sovpada s petletnim trendom razmeroma stabilnejših (a ne nujno dobrih) političnih sistemov v Iraku in Afganistanu. Od leta 2007 se je število smrtnih žrtev terorizma v teh dveh državah zmanjšalo za 95 oziroma 99 odstotkov. V Afganistanu je razlog talibanski prevzem oblasti leta 2021 – ker nasilnemu monopolu talibanov nihče resno ne oporeka, je manj spodbud za pridružitev terorističnim skupinam. V Iraku pa gre za boljše sodelovanje med etničnimi skupinami, razmeroma mirne volitve in stalno prisotnost Natove misije.

Težišče terorizma se je medtem preselilo v Sahel, kjer se je zgodila že več kot polovica vseh napadov v letu 2025, medtem ko je bil leta 2007 ta delež manjši od enega odstotka. Vzrok so vojaški udari in politična nestabilnost v državah, kot so Mali, Burkina Faso in Niger, kjer teroristične skupine izkoriščajo šibke institucije za novačenje. Kar 17 odstotkov vseh terorističnih napadov leta 2025 je imela na vesti teroristična organizacija Islamska država (ISIS), zaradi česar velja za najsmrtonosnejšo teroristično organizacijo na svetu. Prvič je tudi Pakistan postal država z največ žrtvami terorizma na svetu.

Več terorizma na Zahodu

Presenetljivo se je obseg terorizma lani povečal na Zahodu – kar za 280 odstotkov, predvsem zaradi terorističneg napada s tovornjakom v New Orleansu januarja in strelskega napada na plaži Bondi v Avstraliji decembra. Porast v odstotkih se sliši velikanski, a v absolutnih številkah gre za 57 smrtnih žrtev. To je – seveda – 57 preveč, a hkrati gre za zelo majhen delež vseh smrti zaradi terorizma po svetu. Kajti čeprav v medijih največkrat slišimo prav o zahodnem terorizmu, gre komaj za en odstotek vseh smrti zaradi terorizma na svetu.

Daleč, daleč največ terorizma se namreč dogaja v konfliktnih območjih. Vestenskov pojasnjuje, da terorizem najbolje uspeva v vojnim podobnih razmerah. Kadar divja vojna in se ljudje med seboj spopadajo, se razvoj družbe ustavi, kar poslabša položaj preostalega prebivalstva. Tako lahko nastane tisto, čemur pravi »učinek privlaka«, ki ljudi privlači k terorističnim gibanjem. »Ko gre za državljansko vojno ali nedelujočo državo, teroristične organizacije to izkoristijo, da novačijo svoje privržence in rastejo,« pravi Vestenskov.

Manj terorizma pomeni manj strahu

To, da je v mnogih državah manj terorizma, ne pomeni nujno, da je prišlo do velikih izboljšav v teh državah. Stabilnost, potrebna za to, da terorizem ne ogroža civilnega prebivalstva, ne pomeni nujno, da se je izboljšalo vsakdanje življenjee ljudi, da so človekove pravice bolj spoštovane ali da se je okrepila demokracija.

»Te številke nič ne povedo o tem, kako se ljudem sicer godi, nič ne povedo o človekovih pravicah ali življenjskem standardu,« pravi Vestenskov in doda primer: »Tudi v osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo veliko terorističnih napadov v Iraku, a to ne pomeni, da je bil Irak pod Sadamom Huseinom brez težav.« Kljub temu manj terorizma pomeni manj vsakdanjega strahu: Afganistanci se denimo lahko danes brez skrbi sprehodijo po tržnici, česar pred petimi leti niso mogli.

____________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravila Anna Gudmann Hansen

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Novica o terorizmu, ki je verjetno še niste slišali je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.