V sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II je začel izhajati dvomesečni e-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce. Izobraževalce vabimo, da se nanj naročijo in tako novosti prejmejo v svoj e-poštni nabiralnik.

Novice s področja trajnostnega razvoja, globalnega učenja, VITR (vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj) in ciljev trajnostnega razvoja, so namenjene strokovnim delavcem ter delavkam na področju vzgoje in izobraževanja, vključno z izobraževalci ter vzgojitelji v neformalnem sektorju ter izobraževalci odraslih.

PRIJAVA NA NOVIČNIK je možna na povezavi http://eepurl.com/isx6LE ali prek QR kode.

Pripravila: PV

E-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga, skupaj s partnerji in izvajalci izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja tema Svetovnega dne oceanov za leto 2023 je: Plimovanje se spreminja (v angleščini Tides are changing), ki nagovarja vse deležnike, da čimbolj aktivno pristopijo k varstvu in ohranjanju oceanov. ZN uporabljajo to temo kot priložnost, da združijo moči z odločevalci, svetovnimi voditelji, znanstveniki, vodstvenimi delavci, domorodnimi skupnostmi, aktivisti in zvezdniki, da bi ocean postavili na prvo mesto in tako zaščitili in obnovili naš skupni ocean ter ustvarili stabilno podnebje.

Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in predstavljajo vir preživetja človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, zagotavljajo večino biotske raznovrstnosti ter so glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prav tako so ključnega pomena za gospodarstvo, saj naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih, povezanih z oceani, zaposlenih 40 milijonov ljudi. Kljub zanašanju človeštva na oceane in na vse, kar nam dajejo, pa dobijo v zameno le majhen del pozornosti, opozarjajo pri ZN.

Svetovni dan oceanov je mednarodni dan, ki poteka vsako leto 8. junija. Mednarodni dan podpira uresničevanje svetovnih ciljev trajnostnega razvoja in spodbuja javni interes za zaščito oceana in trajnostnega upravljanja njegovih virov.

Svetovni dan oceanov je namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti oceanov in poziva k aktivnostim za ohranitev morij. Pogosto rečemo, da so oceani srce našega planeta, zato moramo z oceani ravnati odgovorno. Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo kisik, so vir prehrane in dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. A žal ljudje s svojim načinom življenja onesnažujemo eno naših najpomembnejši dobrin. Zato nas svetovni dan oceanov spodbuja, da zmanjšamo netrajnostno ravnanje, kot so onesnaženje, zapuščene ribiške mreže, prelov in prilov.

Zadnjih nekaj let se sicer krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec leta 2022 sprejelo Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 in nadgradilo ukrepe za varstvo in trajnostno upravljanje morja iz preteklega obdobja (2016-2021). Vizija Načrta upravljana z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 je, da se z ukrepi, ki so pripravljeni z upoštevanjem ekosistemskega pristopa, zagotovi čisto, zdravo, biotsko raznoliko morsko okolje, ki je produktivno in bo ob trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve morja.

Pripravila: PV

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Svetovni dan oceanov opozarja na njihovo zaščito je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ob tej priložnosti je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala: »Evropa je na strani žensk, da bi jih zaščitila pred nasiljem. Vse ženske in dekleta si zaslužijo življenje brez nasilja, čas je za pravico in enakost. Evropska unija danes pošilja jasno sporočilo: odločeni smo, da bomo preprečevali in obsodili nasilje nad ženskami in dekleti v vseh oblikah ter se borili proti njemu.«

Nasilje nad ženskami in dekleti je ena od najbolj sistematičnih in pogostih kršitev človekovih pravic na svetu. Države EU pri tem niso nobena izjema. Na žalost je vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, ki ga po večini zagrešijo intimni partnerji.

Med pandemijo COVID-19 je bilo opaziti znatno povečanje fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Poročila kažejo, da se je v nekaterih državah število klicev na telefonske linije za pomoč žrtvam nasilja v družini povečalo za kar petkrat.

Vse pogostejše je tudi spletno nasilje, katerega tarča so zlasti mlade ženske in ženske, aktivne v javnem življenju, kot so novinarke in političarke. Ženske pa nasilje doživljajo tudi v službi: približno tretjina žensk v EU je bila namreč spolnemu nadlegovanju podvržena prav v službi.

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima – Istanbulska konvencija – je merilo za mednarodne standarde na tem področju.

Ta konvencija:

• je prvi mednarodni dokument, ki vključuje opredelitev „spola“
• kriminalizira kazniva dejanja, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilna poroka, zalezovanje, prisilni splav in prisilna sterilizacija
• priznava nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije
• države kliče k odgovornosti, če se ne odzovejo ustrezno na to obliko nasilja

Konvencija določa celovite pravne in politične ukrepe za preprečevanje takšnega nasilja ter zaščito in pomoč žrtvam. Ti ukrepi vključujejo zbiranje podatkov, ozaveščanje, pravne ukrepe za kriminalizacijo takšnega nasilja in zagotavljanje podpornih storitev. Konvencija obravnava tudi vidik nasilja zaradi spola na področju azila in migracij.

Istanbulska konvencija je začela veljati aprila 2014, EU pa jo je podpisala 13. junija 2017. Februarja 2023 je Svet pozval Evropski parlament k odobritvi sprejetja sklepa o sklenitvi konvencije s strani EU.

Svet je 1. junija 2023 sprejel odločitev o pristopu EU h konvenciji.

Grafika: EU

Več informacij:

• Istanbul Convention
• Ending gender-based violence
• Factsheet – championing Gender Equality

Pripravila: PV

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA tudi letos tematski koordinator v Tednih vseživljenjskega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnja konferenca Dan Afrike je bila časovno umeščena ob mednarodni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila. Drugi dan konference, ki je osvetlil tehnološka in znanstvena prizadevanja za podnebno in okoljsko varnost s predstavitvijo inovativnih slovenskih rešitev, sta z uvodnima nagovoroma otvorila gospodarski in okoljski minister. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izpostavil pomen odpornih gospodarstev v povezavi s podnebno varnostjo, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa se je zavzel za krepitev lokalnih ukrepov in na naravi temelječih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe.

Dvodnevno mednarodno konferenco Dan Afrike s številčno udeležbo predstavnikov slovenske vlade in vlad afriških držav, strokovnjakov, raziskovalcev, gospodarstvenikov, “think tankov”,  študentov in afriške diaspore, je zaokrožil državni sekretar Samuel Žbogar. V nagovoru se je zahvalil so-organizatorjem, nastopajočim in udeležencem. “Konferenca je potrdila pomen podnebne varnosti”, je dejal in izrazil zadovoljstvo glede močne gospodarske in kulturne komponente tega dogodka.Državni sekretar Žbogar je pozval k okrepljeni vlogi Varnostnega sveta ZN pri reševanju tega globalnega izziva ter k sistematični vključitvi podnebne varnosti v razprave 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28).

Žbogar se je zavzel za okrepljeno vlogo Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov pri naslavljanju tega globalnega izziva, pa tudi za sistemsko vključevanje podnebne varnosti v razprave 28. Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28). Pozval je k ukrepanju na vseh ravneh: diplomatskim prizadevanjem in ukrepom na lokalni ravni ter iskanju sonaravnih rešitev in opozoril na pomen vključevanja žensk in ostalih deležnikov v okoljske politike.

Na stojnici je Max Zimani iz Platforme SLOGA predstavil projekt Climate of Change in udeležence konference ozaveščal o podnebno pogojenih migracijah. Udeležencem je bilo na voljo več publikacij, kot sta Onkraj panike in Podnebni dnevniki, za nadaljnje raziskovanje teme pa so lahko domov odnesli tudi trajnostno izdelane pripomočke z nekaterimi informacijami in QR-kodami do spletne strani Climate of Change.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Dan Afrike 12. mednarodna konferenca tudi v barvah Climate of Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kulturni bazar je tradicionalna prireditev, ki je v zadnjih letih privabila na tisoče izobraževalcev, strokovnjakov, študentov in učencev. Je edinstvena priložnost za povezovanje izobraževanja in kulture z različnimi temami, kot so globalno učenje, mednarodno razvojno sodelovanje, mednarodna humanitarna pomoč, človekove pravice. Odpira možnosti za vključevanje ozaveščanja, trajnostnega razvoja, globalnega učenja in razvojnega sodelovanja v šolo in širšo družbo z različnimi pristopi.

Glavna tema Kulturnega bazarja 2023 je bila Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. Skozi program smo se spraševali, kaj je trajnostni razvoj, kako ga razumemo na področju kulture in umetnosti, kakšno je mesto kulture in umetnosti pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kaj je in bo vredno vedeti in poznati v prihodnosti ter kaj in kako učiti za prihodnost?

Platforma SLOGA pri organizaciji bazarja že vrsto let uspešno sodeluje z Ministrstvom za kulturo. Platforma SLOGA je imela letos poleg strokovnega predavanja tudi razstavni prostor, na katerem smo imeli tudi predstavitve organizacij članic platforme. Obiskovalci so se lahko seznanili z aktivnostmi in dosežki projekta Climate of Change, prejeli so pripomočke, orodja in publikacije, ki so nastale v okviru projekta, kot so igralne karte, družabne igre, videoposnetki, trajnostni izdelki, časopis Najboljše novice iz sveta in drugo. Stojnica Platforme SLOGA je vedno eden najbolj obiskanih in hvaljenih razstavnih prostorov na dogodku.

Ministrstvo za kulturo je Patricijo Virtič povabilo k izvedbi strokovnega predavanja. Predavanja z naslovom Trajnostni razvoj v luči globalne pravičnosti se je udeležilo okoli 40 izobraževalcev. Vključeno je bilo v uradni tiskani in spletni program. Na predavanju so bile predstavljene dejavnosti, poročila in raziskave projekta Climate of Change. Udeleženci so prejeli tudi orodja (igre, publikacije, pripomočke) projekta.

Pobudniki in organizatorji Kulturnega bazarja so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo. Projekt se izvaja v sodelovanju z več kot 300 strokovnimi kulturnimi ustanovami in kulturnimi delavci, ki delujejo na vseh področjih kulture. Vsako leto se projektu pridružijo partnerji iz drugih sektorjev: v letu 2022 so partnerji Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za zdravje.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Letošnji Kulturni bazar posvečen trajnostnemu razvoju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V  okviru projekta #Climate Of Change je pod okriljem SLOGA, platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, marca izšla spletna publikacija povzetka študij Onkraj panike? v slovenskem jeziku. Raziskavo, ki zajema države Kambodžo, Gvatemalo, Kenijo in Senegal, je izvedla interdisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Bologni, ki je pri študijah primerov upoštevala sociološki, kmetijski in prehranski sistemski pristop ter človeško geografske in pravne vidike v sodelovanju s partnerskimi organizacijami na terenu.

V poročilu so razkrita nekatera dejstva za strašljivimi naslovi o t. i. »podnebnih migrantih« s poudarkom na študijah primerov štirih državah. V teh državah podnebna kriza ne predstavlja grožnje za ljudi v prihodnosti kot za številne evropske države, temveč predstavlja realnost – tukaj in zdaj!  Podnebni migranti predstavljajo invazivno grožnjo, ki se v velikem številu seli iz globalnega juga na globalni sever. Mobilnost je močno odvisna od socialnega in ekonomskega kapitala, zaradi česar se veliko, najbolj ranljivih ljudi, ne bo moglo seliti.

Kot kažejo izsledki raziskave, podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vremenskih vzorcev ter s tem nepredvidljivost in intenzivnost vremena, kar je še posebej očitno pri nepravilnih vzorcih dežja in s tem povezanimi ekstremnimi dogodki, ki povzročajo počasne ali nenadne podnebne dogodke, kot so suše in hudourniške poplave. Negotovost glede sezonskih padavin vpliva tudi na razpoložljivost in kakovost vode.  Problem prilaščanja zemljišč je izpostavljen v vseh štirih državah, vključenih v raziskavo. Vpliv podnebne krize se prepleta z intersekcionalnimi dejavniki: starostjo, invalidnostjo, spolom, pripadnostjo avtohtonemu ali manjšinskemu narodu oziroma nizkimi dohodki. Starost je ključni dejavnik v vseh državah iz študije primerov, ki imajo zelo mlado prebivalstvo. Mladi so tisti, ki nimajo upanja in možnosti. Želijo se preseliti zaradi lastnih ambicij ali zaradi pomoči družini. Podnebne spremembe so preplet revščine, pomanjkanja virov in negotovosti oskrbe s hrano. S pomočjo protirasističnega in intersekcionalnega vidika pri analizi podnebne krize in migracijah so razkrite osnovne zgodovinske vzročnosti in zapletena narava neenakosti oziroma medsebojna povezanost med kapitalističnim ekstraktivnim gospodarstvom, ki prispeva k podnebni krizi in neenakim vplivom na globalni ravni. Po navedbah znanstvenih raziskav ni absolutne povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Okoljski dejavniki povečujejo stopnjo osebne ranljivosti in so prepleteni z drugimi gonilnimi silami.

V skladu z nastajajočimi trendi v sodni praksi bi morale tako posamezne države kot tudi mednarodna skupnost kot celota obravnavati učinke podnebnih sprememb na posameznike s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah ter s tem zagotoviti odgovorno in spoštljivo upravljanje migracij v skladu z obstoječimi pravnimi instrumenti za varstvo človekovih pravic.

Pripravila: NT

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Publikacija Onkraj panike? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Podnebne spremembe se poglabljajo, položaj žensk pa je nezadostno obravnavan, saj so po naravnih katastrofah predvsem ženske samohranilke ekonomsko in fizično še posebej ranljive. Vlade morajo odziv na podnebne spremembe načrtovati skladno s temi potrebami, sicer tvegajo izgubo več kot polovice prebivalstva,« je jasna Alimatu Dimonekene, aktivistka in zagovornica žensk v Sierri Leone, ki sodeluje pri aktivnostih projekta #ClimateOfChange.

Podnebne spremembe in z njimi povezane migracije so zapleten izziv, ki ga je mogoče rešiti le s solidarnostjo, ki upošteva vidik enakosti spolov. Platforma SLOGA tematiko raziskuje v okviru evropskega projekta #ClimateOfChange. Glavni cilj projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, predvsem pa za mlade ženske, ki bodo doživele najhujše učinke podnebne krize.

»Podnebna kriza ni spolno nevtralna. Podnebne spremembe najbolj vplivajo na ženske in dekleta, kar povečuje obstoječe neenakosti med spoloma ter predstavlja edinstveno grožnjo njihovemu preživetju, zdravju in varnosti. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic,« je prepričana Patricija Virtič iz Platforme SLOGA, vodja projekta Climate of Change.

Pozive k podnebni pravičnosti, ki zahteva tudi ustrezno naslavljanje položaja deklet in žensk v boju s posledicami podnebnih sprememb, je moč slišati tudi v sklopu 67. zasedanja Komisije Združenih narodov za status žensk, ki poteka od 6. do 17. marca 2023 na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Srečanja se udeležuje tudi vodja globalnega učenja pri Platformi SLOGA Patricija Virtič.

Marca vsako leto se aktivisti, zagovorniki, strokovnjaki in vlade z vsega sveta zberejo na letnem srečanju  na katerem ocenjujejo napredek na področju enakosti spolov, obnavljajo svoj skupni namen in začrtajo nov načrt za naprej.

SLOGA 8. marec – dan žensk, sporočilo za javnost

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ob dnevu žensk Platforma SLOGA opozarja na vzpostavitev politik, ki pri odzivu na posledice podnebnih sprememb upoštevajo enakost spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Marca vsako leto se aktivisti, zagovorniki, strokovnjaki in vlade z vsega sveta zberejo na letnem srečanju Komisije Združenih narodov za status žensk  (CSW). CSW, ki poteka v New Yorku, je največje srečanje feministk, akademikov, vladnih uradnikov in oblikovalcev politik, na katerem ocenjujejo napredek na področju enakosti spolov, obnavljajo svoj skupni namen in začrtajo nov načrt za naprej.

Dogodek, ki po nekajletnem premoru ponovno poteka v živo, je sestavljen iz številnih srečanj in sodelovanj z zainteresiranimi stranmi, vključno s strokovnimi paneli, interaktivnimi dialogi, ministrskimi okroglimi mizami, intervencijami mladih ter kritičnimi prispevki vsebinskih strokovnjakov.

Vodja globalnega učenja pri Platformi SLOGA Patricija Virtič se dogodka udeležuje v sklopu evropskega projekta Climate of Change, ki je del svojih aktivnosti namenil tudi posledicam podnebnih sprememb in podnebnih migracij na dekleta ter ženske. Dogodek je priložnost za predstavitev projektnih dosežkov, mreženje in zagovorniške aktivnosti. Vodja je bila med drugim povabljena na zaprto srečanje nevladnih organizacij s evropskimi poslanci, predstavniki Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourová, kjer so se udeleženci seznanili z napredki pri pogajanjih ter odločevalcem predstavili svoje predloge in stališča.

Od ustanovitve CSW je bil dosežen velik napredek pri vključevanju enakosti spolov v glavno mednarodno razmišljanje in delovanje. Kljub temu se ženske in dekleta po vsem svetu še vedno soočajo z nesorazmernimi bremeni, spolnimi predsodki in sistemsko diskriminacijo, ki ovirajo njihovo samostojnost, preprečujejo dostop do pravnega varstva in ovirajo njihove temeljne človekove pravice.

Na svetovni ravni smo še vedno stoletja oddaljeni od enakosti spolov. Po ocenah bo potrebnih 286 let za odpravo pravnih vrzeli in odpravo diskriminatornih zakonov, 140 let, da bodo ženske enakopravno zastopane na položajih moči in vodenja na delovnem mestu, in vsaj 40 let, da dosežemo enako zastopanost v nacionalnih parlamentih. Ocenjuje se, da bo konec leta 2022 približno 383 milijonov žensk in deklet živelo v skrajni revščini. Vsakih 11 minut pa žensko ali dekle ubije nekdo iz njene lastne družine.

Ker se svet sooča s križanjem globalnih kriz, vključno s pandemijo COVID-19, krizo življenjskih stroškov, zaostrenimi oboroženimi spopadi in podnebnimi spremembami, ženske in dekleta doživljajo različne in nesorazmerne posledice. Ocenjuje se, da bodo ženske leta 2020 zaradi pandemije izgubile 800 milijard ameriških dolarjev dohodka, njihova udeležba na trgih dela pa je manjša kot pred pandemijo.

V skladu z letošnjo temo tehnologije in inovacij za krepitev vloge žensk in deklet je CSW67 ključni trenutek za pregled tehnološkega napredka in zagotovitev, da zaradi njegovega hitrega napredka ženske in dekleta ne bodo zaostajale. Zdaj je trenutek, da se pri digitalizaciji zavzamemo za pristop, osredotočen na človeka, in zagotovimo, da bosta feministični načeli vključenosti in intersekcionalnosti vodilni sili tehnoloških inovacij.

Nujno potrebujemo ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri dostopu do digitalnih tehnologij, oblikovanje vključujočih inovacijskih ekosistemov, vključitev vidika spola v oblikovanje, razvoj in uvajanje tehnologij in inovacij ter odpravo nasilja na podlagi spola, ki ga omogoča tehnologija.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA na 67. zasedanju Komisije Združenih narodov za status žensk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nova pogodba bo omogočila vzpostavitev obsežnih zaščitenih morskih območij na odprtem morju, ki so potrebna tudi za uresničevanje ambicioznega cilja zaščite vsaj 30 % svetovnih oceanov, h kateremu se je mednarodna skupnost zavezala decembra lani v Kunminško-montrealskem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost. Pogodba bo prvič zahtevala tudi oceno vpliva gospodarskih dejavnosti na biotsko raznovrstnost na odprtem morju.

Pogodba bo uradno sprejeta, ko bo končan pravni pregled v jezikih Združenih narodov. Veljati bo začela, ko jo bo ratificiralo 60 držav. EU bo podpirala ta prizadevanja in pomagala partnerskim državam, da se pripravijo na njegovo izvajanje.

Pogodba o biotski raznovrstnosti zunaj nacionalne jurisdikcije, sprejeta na 5. medvladni konferenci v New Yorku, je plod več kot desetletja globalnih prizadevanj za iskanje rešitev za to pomembno svetovno okoljsko vprašanje. Koalicijo ambicioznih za biotsko raznovrstnost zunaj nacionalne jurisdikcije, ki je imela pri sporazumu ključno vlogo, so vodile EU in njene države članice. V koaliciji sodeluje 52 držav, ki so se uresničevanju ambicioznih ukrepov za varstvo oceanov zavezale na najvišji politični ravni.

Ozadje
Odprto morje zagotavlja človeštvu neprecenljive ekološke, gospodarske in socialne koristi ter varnost preskrbe s hrano, zato ga je treba nujno zaščititi.

Območja zunaj nacionalne jurisdikcije zajemajo skoraj dve tretjini svetovnega oceana in vključujejo odprto morje in morsko dno zunaj nacionalne jurisdikcije. Vsebujejo morske vire in biotsko raznovrstnost ter človeštvu zagotavljajo neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne in znanstvene koristi ter varnost preskrbe s hrano. Vendar so pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja (vključno s hrupom), prekomernega izkoriščanja, podnebnih sprememb in zmanjševanja biotske raznovrstnosti.

Ob soočanju s temi izzivi in zaradi prihodnjih vse večjih potreb po morskih virih, med drugim za hrano, zdravila, minerale in energijo, se je velika večina držav strinjala, da je potrebna ta pogodba o odprtem morju, ki je v obliki novega izvedbenega sporazuma v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) za zaščito in trajnostno rabo virov teh območij. Sporazum bo nadalje izvajal obstoječa načela iz UNCLOS, da bi dosegli celovitejše upravljanje dejavnosti, ki se izvajajo na odprtem morju. Ta načela vključujejo dolžnost sodelovanja, varstva in ohranjanja morskega okolja ter predhodne presoje vpliva dejavnosti.

V sozvočju s cilji trajnostnega razvoja
Ta izvedbeni sporazum je tretji tovrstni sporazum po posebnih sporazumih o rudarjenju na morskem dnu iz leta 1994 ter o upravljanju čezconskih in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995. Z novim sporazumom bi se konvencija UNCLOS uskladila z razvojem in izzivi, ki so se pojavili, odkar je bila pred tridesetimi leti oblikovana, in bi dodatno podprla uresničevanje Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti 14. cilja trajnostnega razvoja (“Življenje pod vodo”).

Pripravila: PV

Prispevek Dosežen prelomni sporazum o varstvu in trajnostni rabi virov in biotske raznovrstnosti na odprtem morju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V uvodnem nagovoru je zasl. prof. dr. Bojko Bučar je v imenu Društva za Združene narode za Slovenijo poudaril pomen in aktualnost človekovih pravic, tudi v času podnebne krize. Mladi si želijo živeti v svetu, kjer bodo lahko imeli vsaj enake priložnosti kot sedanja generacija. To pa ne bo možno, če ne bomo aktivno pristopili k reševanju posledic podnebnih sprememb.

Patricija Virtič, vodja področja za globalno učenje pri Platformi SLOGA se je zahvalila mentorjem, ki spodbujajo mlade k razmišljanju o kompleksnih temah in globalnih izzivih. Še posebej se je zahvalila vsem natečajnikom, ki so s svojimi deli dali misliti tudi izbirni komisiji. »Mladi imate pomembno vlogo pri udejanjanju človekovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja. Ob nekaterih delih mladih in pogledih na to izzivov polno problematiko so bile debate živahne tudi med delom izbirnih komisij,« je poudarila.

Prek spremnega nagovora je navzoče nagovorila tudi Lucija Tacer, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in nekdanja mladinska delegatka pri OZN.

(c) Platforma SLOGA

Slavnostni nagovor je imela Darja Rokavec, pedagoginja na Gimnaziji Ptuj, ki ji je Društvo Humanitas, članica Platforme SLOGA, podelilo naziv Naj učiteljica globalnega učenja 2022. Darja Rokavec je postala tudi Ime meseca novembra na Valu 202.

(c) Platforma SLOGA

Sledila je razglasitev in podelitev nagrad za najboljša literarna in fotografska dela ter meme osnovnošolcev, srednješolcev in mladih do 29. leta na temo podnebnih sprememb. Na natečaj je prispelo 54 del, izbirne komisije pa so v vsakem sklopu izbrale najboljše. Podelili so tudi nagradi za najizvirnejšo fotografsko in literarno delo.

Ob zaključku je Rebeka Virtič predstavila mednarodno razstavo stripov Talking Bubbles, pri kateri je tudi sama sodelovala. Obiskovalci so si lahko v neformalnem delu ob prigrizku in druženju ogledali nastale umetnince. Mladi, med 14. in 20. letom, so s svojo kreativnostjo želeli pokazati in navdahniti svet k spremembam, naslavljanju globalnih izzivov in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Udeleženci iz Slovenije, Češke, Portugalske in Poljske, zmagovalci nacionalnih natečajev, so poleti ustvarjali na mladinskem taboru na Portugalskem. Projekt Projekt je del programa Erasmus+, v Sloveniji pa ga izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija.

Podnebne spremembe pomenijo za spoštovanje človekovih pravic velik izziv. Ekstremni okoljski pojavi bodo imeli negativen vpliv na spoštovanje človekovih pravic po svetu tudi v prihodnosti. Največje posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo ranljive skupine ljudi: revni, manjšine, otroci in starejši. Tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, čutijo največje posledice. Spremenjeno podnebje sili ljudi v migracije, s tem pa lahko postanejo žrtve izkoriščanja.

Podnebne spremembe poglabljajo globalne krivice. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in  prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic.

Več o nagrajencih si preberite na spodnjih povezavah:

• Najboljša literarna dela mladinskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Nagrajenci mladinskega fotografskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Kako podnebne spremembe ujeti v meme?

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Z mladimi o človekovih pravicah v času podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V natečaju so bili kot ključni ocenjevalni kriteriji navedeni izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporočilnost. Sodelovali so lahko mladi v starosti od 12 do 29 let. Natečaj je bil razdeljen na tri sklope: literarni natečaj, fotografski natečaj in natečaj za meme. Na natečaj je prispelo 54 del.

Izbirne komisije za posamezni sklop so pregledale in ocenile prispela dela. Med njimi so izbrale tudi najizvirnejšo fotografsko in literarno delo.

Izbirna komisija za literarni sklop so sestavljali dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica Časorisa, mag. Barbara Urbanija, Urad za Unesco, v imenu organizatorjev pa Patricija Virtič (Platforma SLOGA) in Luka Hiti (Društvo za Združene narode za Slovenijo).

Izbirno komisijo za fotografski sklop so sestavljali fotografinja Manca Juvan Hessabi, ravnatelj OŠ Hruševec in ljubiteljski fotograf Robert Gajšek, v imenu organizatorjev pa Patricija Virtič (Platforma SLOGA) in Luka Hiti (Društvo za Združene narode za Slovenijo).

Izbirno komisijo za sklop meme sta sestavljala Patricija Virtič (Platforma SLOGA) in Luka Hiti (Društvo za Združene narode za Slovenijo).

Več o nagrajencih si preberite na spodnjih povezavah:

• Najboljša literarna dela mladinskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Nagrajenci mladinskega fotografskega natečaja na temo podnebnih sprememb
• Kako podnebne spremembe ujeti v meme?

Nagrade in priznanja bodo sodelujoči in njihovi mentorji prejeli na Proslavi ob dnevu človekovih pravic, bo v torek, 13. decembra 2022, ob 17. uri v Veliki sejni sobi Mestne hiše občine Ljubljana, Mestni trg 1, na katero so povabljeni tudi vsi drugi zainteresirani.

Nagrajena dela bodo objavljena tudi v publikaciji, ki bo izšla v začetku leta 2023.

Z obeležitvijo dneva človekovih pravic si na Društvu za Združene narode (ZN) prizadevajo opozarjati na pomen varstva in spoštovanja teh temeljnih vrednot. Ob tej priložnosti Društvo za ZN za Slovenijo že sedemnajsto leto objavilo natečaj, tudi letos pa se je soorganizaciji ponovno pridružila Platforma SLOGA s projektom Climate of Change. Glavni cilj tega projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, ki bodo doživeli najhujše učinke podnebne krize.

Pripravila: PV
Grafika: SLOGA

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Imamo zmagovalce mladinskega natečaja na temo podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.