V prvem delu priročnika so predstavljeni globalno učenje, Mreža za globalno učenje Centra Sever-Jug Sveta Evrope, Agenda 2030 za trajnostni razvoj in cilji trajnostnega razvoja. Slednji so predstavljeni v petih sklopih: ljudje, planet, blaginja, mir, partnerstvo.

Drugi del priročnika se osredotoča na Teden globalnega učenja, vsakoletni dogodek, ki poteka tretji teden v novembru. Gre za skupno pobudo, ki se izvaja v partnerstvu z organizacijami in posamezniki iz velikega števila evropskih držav in držav članic Centra Sever-Jug. To je tudi priložnost za počastitev dela, ki so ga med letom opravili izobraževalci in praktiki, ter za promocijo globalnega učenja kot pristopa in orodja za spodbujanje solidarnosti, medkulturnega dialoga ter vrstniškega učenja, trajnostnega življenjskega sloga in trajnostnega razvoja. Namenjen je podpori izobraževalcem pri snovanju, uresničevanju in izvajanju pobud globalnega učenja ter učnih dejavnosti. Vsebuje praktična orodja in zunanje povezave do gradiv.

V razdelku Viri so zbrane pomembnejše povezave do programov, spletnih mest, organizacij, orodij in gradiv.

Priročnik TGU SLOGA 2022

Pripravila: PV

Priročnik je izšel v sklopu aktivnosti projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Projekt financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Nov priročnik za izvajalce Tedna globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na splošno se okoljski trendi v Evropi od zadnjega stanja iz poročila o okolju 2015, niso izboljšali. Čeprav EU večino ciljev za leto 2020 ne bo dosegla, zlasti ne tistih, ki zadevajo biotsko raznovrstnost, je še vedno mogoče izpolniti dolgoročnejše cilje za leti 2030 in 2050. Evropa je pomembno izboljšala učinkovitost virov in krožno gospodarstvo, vendar se je napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, industrijskih emisij, nastajanju odpadkov, izboljšanju energetske učinkovitosti in deleža energije iz obnovljivih virov upočasnil.

Če ne bomo ničesar spremenili, bo do leta 2030 prišlo do nadaljnjega poslabšanja narave in nadaljnjega onesnaževanja zraka, vode in tal. Podnebne spremembe, vplivi onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom na okolje in zdravje ljudi so še vedno zaskrbljujoči. Izpostavljenost finim delcem v zraku vsako leto povzroči 400.000 prezgodnjih smrti, večinoma v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Vse več je tudi nevarnih kemikalij in z njimi povezanih tveganj.

Gre za izziv brez primere in globalnih razsežnosti, ki pa je hkrati tudi edinstvena priložnost za Evropo. Evropski zeleni dogovor, ki je prednostna naloga nove Evropske komisije in ga bo javnosti razgrnila prihodnji teden, bo pripravil temelje za korenito preobrazbo gospodarstva in uvedbo nove čiste tehnologije. To bo prineslo nove zaposlitvene možnosti v predelovalni industriji, za zaščito okolja pa bo treba uvesti tudi čistejše in učinkovitejše sisteme mobilnosti ter bolj trajnostno kmetijstvo, okrepiti varstvo okolja in krožno gospodarstvo ter doseči ničelno stopnjo onesnaževanja.

Celotno poročilo

Prispevek Za zaščito našega planeta moramo hitro ukrepati, je jasno šesto okoljsko poročilo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Deležna je bila usposabljanja o predelavi domačih zelišč. Preko nagradnega natečaja je prejela sušilnico za sušenje ognjiča. Vsa njena dejavnost je okolju prijazna, saj ne uporabljajo škodljivih gnojil in večino dela je opravljenega brez mehanizacije.

»V ta projekt sem se vključila z veliko podporo moža, sina in snahe. Veliko mi pomeni, da žene nismo zapostavljene, da lahko začnemo z družinskim poslom.«

Vesna je med 40 ženskami, ki so v projektu opolnomočenja žensk v Jugovzhodni Srbiji nadgradile svojo okolju prijazno kmetijsko dejavnost s področja čebelarstva, zdravilnih zelišč, kmečkega turizma in domače hrane.

Več na www.karitas.si.

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019.

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Vesna – uspešna in okolju prijazna podjetnica je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ayenne in njena razširjena družina sedaj niso več izpostavljeni naraščanju in padanju hrane ali pomanjkanju pridelka zaradi vedno pogostejših suš ali obilnih padavin, ki so posledica podnebnih sprememb. Te so v Ugandi vedno večji problem, ki poglablja revščino in s tem lakoto.

V triletnem projektu Foruma za enakopraven razvoj se je 50 družinam izboljšala prehranska suverenost, istočasno pa so družinski člani pridobili znanje kmetovanja na način, prilagojen podnebnim spremembam, ki hkrati znižuje vpliv kmetovanja na okolje in podnebje.

Več na www.forumfer.org.

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019.

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Ayenne kmetuje na način, prilagojen podnebnim spremembam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prejeli smo tudi sončne celice z lučjo. Pred tem so se otroci zvečer brez luči težko učili, ali pa smo uporabljali tradicionalno luč na kerozin, ki zelo onesnažuje okolje. Učni uspeh se jim je že izboljšal.

Ob hiši imamo manjši vrt, kjer lahko s prejetimi semeni gojimo zelenjavo. Zelo smo hvaležni tudi za kozo, ki nam z iztrebki omogoča naravno gnojilo, da več pridelamo. Prej so bili otroci ves čas podhranjeni, sedaj ne več. V

prihodnosti želimo nadaljevali z ekološkim kmetijstvom, da bi še bolj napredovali. Zahvaljujem se Sloveniji, ker nam je spremenila življenjski stil.«

Chantal je ena od članic 600 družin, vključenih v projekt učinkovite rabe naravnih virov v Ruandi, ki ga izvajata Karitas iz Slovenije in Ruande.

Več na www.karitas.si.

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019.

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Chantal učinkoviteje izkorišča naravne vire je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zato se lahko njihov življenjski standard izboljša, tako da se jim omogoči dostop do osnovnih dobrin brez občutnega vpliva na podnebje. Nasprotno, najbogatejša desetina ustvari skoraj polovico vseh izpustov CO₂. Kevin Anderson, priznani profesor energetike in podnebnih sprememb, znan po tem, da vedno potuje z vlakom namesto z letalom, pravi, da bi se svetovni izpusti CO₂ znižali za tretjino, če bi najbogatejši zmanjšali svojo porabo na raven povprečnih Evropejcev.

Thomas Gringer Jakobsen

PODATKI: OXFAM

ILUSTRACIJA: JOSEPHINE JENSEN

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Boj proti revščini ne gre na račun podnebja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Strokovnjaki nas javno in vedno glasneje opozarjajo, da »podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo« (odprto pismo državnim inštitucijam). Smo v podnebni krizi – pika.

Ob pogostosti novic, ki obeležujejo podnebne spremembe, se je v družbi skoraj nemogoče izogniti pogovorom na to temo. (In zakaj bi se sploh poskušali?!) Tako sem se kar naenkrat v takšnem pogovoru znašla tudi med zadnjim prostovoljenjem v tem mesecu. Ob tovrstnem ‘pregledu novic tedna’ pa je naenkrat odjeknila izjava: »But, sustainability is expensive. (Ampak, trajnostnost je draga.)«.

Res je. Organizacija Združenih narodov je ocenila, da letno potrebujemo 3,9 bilijona dolarjev, da svet uresniči cilje trajnostnega razvoja – vseh 17 – do postavljenega roka. Glede na raven obstoječega financiranja razvojne pomoči, nam letno zmanjka 2,5 bilijona dolarjev. Nepredstavljivo, kajne?

Naj omenim še eno nepredstavljivo številko: 7,6 bilijonov dolarjev.

Toliko naj bi bilo po oceni ekonomista Zucmana skritega bogastva v davčnih oazah leta 2015. Nekateri menijo, da gre za konzervativno oceno. Poleg tega je ocena podana za 4 leta nazaj! Medtem naj bi bile države po svetu samo na račun izogibanja davkom vsako leto prikrajšane za dodatnih 500 milijard dolarjev. Samo Evropska unija naj bi vsako leto na tak način izgubila 50-70 milijard evrov potencialnih prihodkov. (In tu vemo, da gre za konzervativno oceno, ker jo je objavila Evropska komisija.)

Zabavna opazka: V poročilu mreže Eurodad smo se pred par leti pozabavali s poskusom prikaza kupčka denarja – tistih 500 milijard – v eno-dolarskih bankovcih. Izračunano je bilo, da bi bil kupček visok več kot 54.000 km. Za primerjavo je bila podana vesoljska postaja, ki je ‘zgolj’ 400 km nad površjem Zemlje. A kaj, ko je že vesoljska postaja predaleč, da bi lahko na oko ocenili razdaljo… torej, nepredstavljiva.

Plačevanje davkov mogoče res ni seznamu najljubših stvari pri marsikomu od nas, a gre za dobro stvar. Z davki plačujemo osnovne javne storitve: ceste, ki nas vsakodnevno povezujejo, šolanje – v Sloveniji vse do diplome – in zdravstveni sistem, ki bo tam za nas in naše najbližje, ko bomo bolni; do takrat pa je na razpolago drugim, ki ga že potrebujejo. In prav ta koncept – plačevati nekaj, kar ta hip sam ne potrebuješ – je včasih nekomu težko razumljiv.

»Moji otroci so že odrasli in imajo svoje otroke, zakaj se meni še vedno trga prispevek za starševsko varstvo pri plači?« … Ker tako prispevate, da si lahko vaš otrok privošči starševski dopust ob rojstvu vašega vnuka ali vnukinje, kot ste si ga vi ob rojstvu svojega otroka? In ker prispevate, da si to lahko privoščijo tudi drugi starši. Nasprotje tega je, da novopečeni starši mesec, teden, ali celo zgolj dva dni po rojstvu otroka drvijo nazaj v službo – dogaja se po svetu. Ker, le redki imamo dovolj prišparano, da si lahko privoščimo daljšo odsotnost rednih prihodkov. Tega se pri nas mogoče še najbolj zavedajo prekarni delavci. In medtem, ko lahko rojstvo otroka načrtuješ ali imaš nekaj časa, da se nanj vsaj pripraviš, pa se bolezen in nesreča le redkokdaj vljudno najavita.

Pomanjkanje davčnih prihodkov v blagajne držav po svetu, predvsem z naslova velikih podjetij, zmanjšuje in celo uničuje priložnosti za dostojno življenje milijonov ljudi. Davki so najpomembnejši, najbolj koristen in najbolj trajnosten vir financiranja za razvoj – v kateri koli državi. Vsekakor pa bolj zanesljiv in vzdržen vir kot denarna pomoč ali posojila. Zato je pomembno, da vzgajamo davčno kulturo, kjer se ljudje zavedamo, da je družbeno odgovorno prispevati, ko imamo, v meri, ki je dogovorjena. Žal pa nam tega tudi v deželi Martina Krpana primanjkuje – pa ne iz zlobe ali sebičnosti, ampak velikokrat zgolj zaradi nerazumevanja, čemu vse so davki namenjeni ter pomanjkanja interesa, da bi se aktivirali, ko opazimo, da sistem ne deluje, kot bi moral. Ko davčni zakoni več ne delajo v dobro družbe kot celote, pač pa v dobro predvsem omejenega števila posameznikov ali podjetij.

Davki lahko s svojo redistribucijsko funkcijo pripomorejo k zmanjšanju revščine in neenakosti, ki sta srž problemov, ki jih naslavljajo cilji trajnostnega razvoja. Zato nas je vedno več, ki se izobražujemo o davkih in davčnih sistemih, osveščamo ter pozivamo k spremembi sistema, ki omogoča velikim podjetjem, da prenašajo svoje dobičke v davčne oaze, da se izognejo plačilu davka na dobiček, katerega stopnja se že tako in tako vztrajno niža v tekmi z drugimi državami, medtem pa državljani krijemo razliko npr. preko naraščajočega davka na dodano vrednost in krčenja javnih storitev.
Torej, si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba?

Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Si zares ne moremo privoščiti postati bolj trajnostna družba? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednji dogodek je vključeval nagovore dr. Mira Cerarja, Simona Zajca in Albina Keuca. “Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah”, je v svojem otvoritvenem nastopu poudaril minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar. Več o nagovoru ministra Cerarja tukaj.

Minister Zajc je poudaril, “da podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ob tem je poudaril, da ni pravično, da partnerske države plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih.” Dodal je še, da mora biti prehod na brezogljično družbo socialno pravičen, ne le med generacijami, temveč mora naslavljati tudi partnerske države, daj bodo prav te prve občutile posledice podnebnih sprememb. In prav tu se morajo razvite države, in s tem tudi Slovenija, izkazati ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Več o nagovoru ministra Zajca na tej povezavi.

Albin Keuc, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, je poudaril predvsem potrebo po odločitvah, če želimo doseči več. Pozdravil je sodelovanje med ministrstvoma, ki se zavedata pomen preseganja sektorskih omejitev in nujnost sodelovanja med sektorji. Sam pa je izpostavil tri ključne odločitve, ki jih bo Vlada Republike Slovenija morala sprejeti v prihodnosti – tudi in predvsem zaradi verodostojnosti.

“Prva odločitev je zelo pomembna, tudi zato, ker njena neizpolnitev krepko in vsem na očeh najeda verodostojnost slovenske politike: potrebujemo jasno odločitev, da bomo izpolnili svojo zavezo, da bomo do leta 2030 za mednarodno razvojno sodelovanje oziroma uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Po uradnih scenarijih rasti nacionalnega dohodka to pomeni porast s sedanjih 70 milijonov EUR na ca. 240 milijonov EUR na leto za uradno razvojno pomoč. Novi proračun za leti 2020 in 2021 ne kaže na to, da se bo slovenski prispevek h globalni solidarnosti povečal skladno z dano zavezo. Vendar gre za pomembno strateško odločitev o prihodnji teži Slovenije v svetu. Meseca marca sem na tem mestu govoril, da smo brez te odločitve kot država obsojeni na »stagnacijo« oz. »ohranjanje obstoječega«, danes bi dodal še nadaljnje izgubljanje verodostojnosti in teže ne samo v evropskem okviru, marveč že tudi v regionalnem.

Druga odločitev je o izboljšanju skladnosti politik za razvoj – glede na uradne ocene vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj, upoštevajoč lokalne rituale kozmetične govorice, je iz letošnjega Poročila o razvoju, s katerim spremljajo razvoj (ali bolje: primerjalno nazadovanje) že od druge polovice devetdesetih naprej, razvidno, da imamo veliko možnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja vladnih institucij.

Tretja odločitev je o tem, kako bomo dosegli in presegli cilje trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Prepričan sem, da je v procesu oblikovanja poročila o izvajanju Agende 2030, ki ga bomo kot država pred svetom predstavili julija 2020, ogromno priložnosti za dogovor o tem, kako izrabiti lastne omejene finančne in človeške vire, če se že radi pohvalimo, da smo bogati z vodami ali po biotski pestrosti. V času podnebnih sprememb brez ukrepanja se lahko ta samohvala zelo hitro obrne nam v škodo.”

Razprava o sodelovanju se je nadaljevala z dvema panelnima razpravama, ki sta naslovili vprašanje podnebne pravičnosti in krožnega gospodarstva za izpolnjevanje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V prvi panelni razpravi so Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Krajnc in Primož Turnšek poudarili pomen ukrepanja zdaj – četudi so podnebne spremembe že nepovratne moramo kot civilizacija narediti vse kar je v naših močeh, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izvedemo ukrepe blažitve posledic,ki so že  tukaj.

V panelni razpravi o pomenu krožnega gospodarstva je bil poudarek na krepitvi tega koncepta predvsem na Zahodnem Balkanu, ki je ena od prioritetnih geografskih področij slovenskega razvojne politike. Pestra panelna razprava je predvsem izpostavili pomen krepitve mehanizmov krožnega gospodarstva v regiji. Slovenija kot donatorica ima pri tem zelo pomembno vlogo. Razvila se je razprava, v kateri so bili izpostavljeni že obstoječi mehanizmi, ki lahko na področju voda veliko prispevajo – Mednarodna komisija za Savski bazen ter Center za sušo v jugovzhodni Evropi že zagotavljata okvir za usmerjanje prihodnjega razvojnega sodelovanja v tej, za Slovenijo prioritetnem območju.

V torek smo si lahko ogledali dokumentarni film o nacionalnem parku Virunga v Demokratični republiki Kongo. Film je prispevek k streznitvi o tem,kako zagotavljanje naravnih virov za blaginjo razvitega sveta brez nadzora nad delovanjem korporacij povzorča neizmerno trplejnje v državah, ki imajo le to nesrečo, da so bogate z njimi ter predane na milost in nemilost pohlepu, ki ga s svojim tihim pristajanjem nanj podpiramo vsi.

Vir fotografije: gov.si

Prispevek 10. slovenski razvojni dnevi o podnebnih spremembah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Na usposabljanju #MigratED o podnebnih spremembah, podnebni in davčni pravičnosti ter etičnem odločanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Znanstveniki iz šestih evropskih naravovarstvenih organizacij (European Ornithologists Union, European Mammal Foundation, Societas Europaea Herpetologica, Societas Europaea Lepidopterologica, Butterfly Conservation Europe) opozarjajo na obstoj »enotnega znanstvenega soglasja«, da so prakse intenzivnega industrijskega kmetijstva povzročile 55-odstotni upad evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine med letoma 1980 in 2015 in upad populacije žuželk za več kot 76 odstotkov v naravnih rezervatih v Nemčiji v letih od 1989 do 2016.”

Članek v celoti preberite tukaj.

Prispevek Pozivi znanstvenikov in znanstvenic glede varstva narave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prek Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev.

Časopis, poleg splošnih podatkov, vključuje pet osebnih zgodb žensk in deklet iz Ruande, Ugande, Srbije in Slovenije, ki sodelujejo v projektih mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih izvajajo slovenske nevladne organizacije. Predstavljen je tudi projekt Centra za mednarodno sodelovanje v Črni gori. Zgodbe nosijo sporočila, kako razvojno sodelovanje spreminja življenja na boljše in ustvarja nove priložnosti.

Dobro je, da prebivalci Evropske unije vemo, kaj in v kolikšni meri se je zaradi uradne razvojne pomoči spremenilo na bolje, npr. uporaba alternativnih virov, zmanjševanje izpustov, kmetijstvo, prilagojeno podnebnim spremembam, pozitivne rešitve na področju gospodarstva, daljše življenje.

Projekt z izvirnim naslovom “World’s Best News” se je leta 2010 razvil na Danskem in je zgleden primer konstruktivnega novinarstva in prostovoljskega angažiranja pri širjenju pozitivnih informacij o ključnih razvojnih temah. V nekaj letih se je razširil v številne evropske države.

Najboljše novice iz sveta so izšle v Tednu globalnega učenja, ki tradicionalno poteka tretji teden v novembru. Med 18. in 24. novembrom 2019, v razširjenem terminu pa letos tudi med 15. in 30. novembrom, bo tako v Sloveniji potekal že trinajsto leto. Letošnja osrednja tema so podnebne spremembe, slogan tedna pa je »Zbudi se! To je zadnji poziv za podnebje.« Najboljše novice iz sveta so ponovno tudi del Slovenskih razvojnih dni, ki na temo podnebnih sprememb potekajo od 25. do 29. novembra 2019.

World’s Best News je neodvisna medijska organizacija za konstruktivno novinarstvo o rešitvah in napredku v globalnem razvoju. Delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki obravnavajo nekatere največje izzive na svetu, kot so skrajna revščina, globalna neenakost in podnebne spremembe.

Platforma SLOGA združuje slovenske nevladne organizacije s področja razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019.

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Podnebne spremembe tema nove izdaje Najboljših novic iz sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V zadnjih dveh letih je bilo podnebje tema, ki se je še posebej dotaknila mladih. V letu 2019 je več sto tisoč mladih po celem svetu zavzelo ulice in od politikov zahtevalo konkretne ukrepe. Ekstremni vročinski valovi, gozdni požari v Avstraliji, Združenih državah Amerike ter na Švedskem so nam dali vedeti, da se dogaja nekaj neobičajnega.

Volivci so izbrali podnebje

Politiki, korporacije in podjetja so potrebovali veliko časa, da so prepoznali podnebne spremembe kot resničen problem, vendar se to na srečo počasi spreminja. Raziskave predvolilnih kampanj v številnih državah so pokazale, da je bilo podnebje osrednja tema mnogih političnih kampanj, tudi kampanje za volitve v Evropski parlament. Velika globalna podjetja se zanimajo za prebujajoči se trg za trajnostne rešitve in številna podjetja je začelo skrbeti kako bosta dviganje temperature ter pomanjkanje vode vplivala na njihov dobiček.

Sonce in veter pridobivata na veljavi

V zadnjih letih je bilo postavljenih na tisoče sončnih celic in vetrnih turbin, tudi v ZDA ter na Kitajskem, električni avtomobili pa imajo vedno večjo veljavo. Čeprav zelena tehnologija pomaga pri blaženju podnebnih sprememb, so najpogostejši viri energije na svetu še vedno nafta, premog in plin.

Novo poročilo Medvladnega podnebnega foruma Združenih narodov je pokazalo, da obstaja upanje. V teoriji imamo še vedno možnosti, da se izognemo najhujšim posledicam segrevanja podnebja. Toda to bo zahtevalo bistveno preoblikovanje družbe. To bo od podnebno zavednih protestnikov in protestnic ter političark in politikov terjalo, da svoje besede podkrepijo z veliko več ukrepi, kot do sedaj.

Thomas Gringer Jakobson

Foto: Mladi za podnebno pravičnost

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev

Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Svet se prebuja ob podnebnih akcijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.