Za lepe nagrade so se potegovale štiri ekipe, in sicer:

• LAS FACHERAS 3000
• WINXICE
• DEJ ŠE EN PIR
• LAST MINUTE

Tekmovalci so se strastno borili in s hitrimi dvigi rok poskušali pravilno odgovarjati na naša vprašanja.

Ali ste vedeli,

• kaj pomeni izraz “hitra moda”? => To pomeni hitro proizvedena oblačila nizke kakovosti, namenjena hitremu sledenju trendom
• kolikokrat povprečno nosimo oblačilo iz hitre mode, preden ga zavržemo? => 7–10-krat; Statistike kažejo, da so po eni strani izdelki hitre mode tako slabe kakovosti, da jih je treba pogosto menjavati, po drugi pa jih ljudje ne kupujejo z namenom dolgoročne uporabe ampak bolj za specifičen dogodek ali dva, potem pa jim obleke obležijo v omari. 
• kolikšen delež globalnih emisij ogljika pripisujemo modni industriji? => 2 %; Modna industrija je tretja največja svetovna industrija takoj za avtomobilsko in tehnološko industrijo. V svojem procesu proizvodnje tako doprinese kar 2% vseh izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa je industrija sploh v procesu barvanja oblačil velik porabnik in onesnaževalec pitne vode. 
• kateri material se v hitri modi najpogosteje uporablja in prispeva k onesnaženju z mikroplastiko? => Poliester, sintetično vlakno, izdelano iz naftnih derivatov.; Čeprav katerikoli tekstilni izdelki nosijo veliko težo onesnaževanja, na primer bombažni izdelki zaradi načina pridelave bombaža, ki je gojen v velikih plantažah, ki ubijajo biotsko raznovrstnost, so sintetična in plastična vlakna za okolje še bolj problematična, saj pri svoji uporabi uporabljajo nafto in olje, po uporabi pa jih je težje reciklirati. 
• kaj je glavni razlog, da so delavci v tovarnah hitre mode plačani tako nizko? => Zaradi pritiska blagovnih znamk za čim nižje proizvodne stroške; Kot druge kapitalistične korporacije tudi korporacije tekstilne industrije svojo poslovno uspešnost merijo glede na dobiček. To vodi v dojemanje delavcev kot nujno potrebne delovne sile brez upoštevanja njihovega človeškega gmotnega in fizičnega stanja. 
• katera skupina je pogosto najhuje izkoriščena v dobavnih verigah hitre mode? => Mlade ženske; Ženske predstavljajo 75 % vseh delavcev v proizvodnjah tekstilne industrije, pri čemer so razlike v plačah med spoloma skoraj 40 %. Predvsem mlade ženske pa so na teh delovnih mestih podvržene še psihičnemu in spolnemu nasilju, kar poveča njihovo ranljivost. Ne smemo pa pozabiti tudi na otroško delovno silo, ki je zelo prisotna v tekstilni industriji
• kako se imenuje praksa, pri kateri blagovne znamke prelagajo odgovornost za delovne razmere na svoje dobavitelje? => Podizvajanje; Podizvajanje je praksa, pri kateri blagovne znamke oddajo proizvodnjo zunanjim dobaviteljem, običajno v državah z nižjimi proizvodnimi stroški. To omogoča blagovnim znamkam, da se izognejo neposredni odgovornosti za slabe delovne razmere, saj trdijo, da nimajo neposrednega nadzora nad pogoji dela v tovarnah svojih dobaviteljev.
• kako se imenuje praksa, ko blagovne znamke trdijo, da so trajnostne ali etične, medtem ko to v resnici niso? => Zeleno zavajanje; Zeleno zavajanje ali greenwashing postaja vse večji “trend” tako med korporacijami kot med uporabniki. EU raziskava iz leta 2023 kaže, da se v več kot 60% vseh oglasov hitre mode pojavljajo koncepti trajnostnega razvoja, prijazno okolju in podobno, vendar je vsaj ena tretjina prepoznana kot greenwashing. Po drugi strani pa so v isti raziskavi potrošniki poročali, da raje kupujejo izdelke z zelenimi oznakami. To pomeni, da si je treba prizadevati da so trajnostne, etične in zelene oznake tudi preverjene in resnične. 
• katera platforma oglaševanja hitre mode pogosto spodbuja impulzivno nakupovanje, zlasti z uporabo vplivnežev in kratkih promocijskih vsebin? => Instagram; Za enkrat statistike kažejo, da je najmočnejša povezava med vplivneži na Instagram in hitro modo, čeprav skokovito rastejo tudi številke vplivnežev na Tik Toku sponzoriranih s strani znamk ultra hitre mode. Vendar za enkrat še prednjači Instagram. 
• kakšen je vpliv oglaševanja hitre mode na mlade potrošnike? => Oglaševanje hitre mode pogosto ustvarja občutek, da moraš biti vedno “na vrhuncu mode”, da bi bil sprejet v družbi.

Največ točk in prvo nagrado DARILNI BON v vrednosti 50 EUR za Vintage Petruša si je priborila ekipa LAS FACHERAS 3000.

Drugo nagrado etui za telefon/polnilec/kozmetiko/pisala, itd. izdelan iz trpežne reciklirane reklamne ali tovorne ponjave od Smetumet glamorous garbage so dobili fantje iz ekipe DEJ ŠE EN PIR, medtem ko so tretjo nagrado naredi sam komplet za izdelavo mini torbice (DIY Kit Purse) od @smetumet dobila dekleta iz ekipe WINXICE. Fantje so dekletom iz ekipe WINXICE kavalirsko prepustili drugo nagrado in zase vzeli tretjo nagrado.

Bilo je zabavno, veliko smeha in dobre volje, vsekakor pa tudi poučno.

Naslednjič pridite zraven še vi! Zabavali se bomo.

The Future We Want

---

Financirano s strani Evropske unije. Vsa izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo stališč in mnenj Evropske unije in Evropske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA).,

Prispevek The Future We Want – zabavali smo se in izvedeli nekaj novega na pubKVIZu o hitri modi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Hitra moda je ustvarila kulturo oblačil za enkratno uporabo, kjer se nove kolekcije proizvajajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Ta neusmiljeni proizvodni cikel zahteva velike količine naravnih virov in prispeva k hudemu slabšanju stanja okolja.

To lahko spremenimo!

Pridi, zabavaj se z nami in povemo ti kako.

Zmagovalna in drugo uvrščena ekipa dobita nagrado!

PRIDI:

---

Financirano s strani Evropske unije. Vsa izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo stališč in mnenj Evropske unije in Evropske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA).,

Prispevek The Future We Want – pubKVIZ o hitri modi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V petek, 22. 11. 2024, sva se z Natašo Novak iz SLOGA Platforme srečali z nasmejano Ireno Jovevo. Na sestanku smo se pogovarjale o problematikah oglaševanja hitre mode, pri čemer smo se osredotočile predvsem na njegov negativni vpliv na mentalno zdravje mladih.

Več kot polovica potrošnikov hitre mode predstavljajo mladi med 16 in 34 letom, zato znamke hitre in ultra hitre mode sklepajo oglaševalske dogovore z vplivneži, ki njihove izdelke promovirajo na socialnih omrežjih in Youtubu poleg spletnega in fizičnega oglaševanja. Ta povezava pa nosi večplastno problematiko. Po eni strani vplivneži spodbujajo mlade k neodgovornemu potrošništvu, osredotočenost na materializem in nespoštovanje tekstilnih izdelkov. Po drugi strani stalno spreminjajoči se trendi (npr. v prejšnjem poletju je bilo zabeleženo vsaj 50 različnih trendov) podajajo nejasno in spreminjajočo se idealno telesno podobo in stil oblačenja. To predstavlja vedno večji psihološki pritisk na mlade, saj sledenje stalno spreminjajočim se trendom z željo po pripadnosti vrstnikom vpliva na oblikovanje nestabilne in nezdrave telesne samopodobe, motnje hranjenja, in socialno anksioznost. Ti trendi ne sledijo smernicam zdravega življenjskega sloga in ne upoštevajo različnih telesnih konstitucij, po drugi strani pa nepoznavanje trendov vodi v socialno izključenost, ki je podlaga za socialno anksioznost. Prav tako pa neprestano nakupovanje oblačil za mlade z nerednim prihodkom predstavlja finančni stres.

Na sestanku smo tako osvetlile problematiko oglaševanja hitre mode ne samo iz okoljskega in ekonomskega vidika, ampak tudi iz vidika mentalnega zdravja mladih, ki bi, po besedah poslanke, lahko nagovoril Evropski parlament in Komisijo k ukrepanju. Joveva nam je ponudila svojo poslansko podporo in pomoč ter nas spodbudila, da delamo naprej.

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

European Caravan on SDGs

---

Financirano s strani Evropske unije. Vsa izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo stališč in mnenj Evropske unije in Evropske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA).,

Prispevek The Future We Want – Sestali smo se s slovensko evropsko poslanko Ireno Jovevo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

mladi Evrope vas ob podpori strokovnjakov, aktivistov, odločevalcev in organizacij civilne družbe pozivamo k takojšnjemu ukrepanju v zvezi s perečim vprašanjem hitre mode in njenega škodljivega vpliva na našo družbo in okolje.

Hitra moda je ustvarila kulturo oblačil za enkratno uporabo, kjer se nove kolekcije proizvajajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Ta neusmiljeni proizvodni cikel zahteva velike količine naravnih virov in prispeva k hudemu slabšanju stanja okolja. Modna industrija je zdaj eden največjih onesnaževalcev na svetu, saj je odgovorna za 10 % svetovnih emisij ogljika 1 . Reke so onesnažene s strupenimi barvili in mikroplastiko, odlagališča pa preplavljajo oblačila, ki se počasi razkrajajo, pri čemer se v tla in zrak sproščajo škodljive kemikalije.

Poleg vpliva na okolje je strošek hitre mode za ljudi ogromen. Vpliv je grozljiv tako v državah, kjer se proizvaja, kot v Evropi, kjer se porablja.

Prvič, hitra moda je usmerjena na najmlajše, predvsem na osebe, stare od 16 do 34 let (večinoma dekleta), ki predstavljajo približno 66 % potrošnikov hitre mode. Partnerstva med blagovnimi znamkami hitre mode in vplivneži izvajajo velik in stalen pritisk na potrošnike, predvsem prek socialnih omrežij TikTok in Instagram. Ni doslednosti glede „pravega prileganja“, da bi bili modni. Trendi se pogosto in hitro spreminjajo, ne da bi upoštevali različnost teles ali priporočila za zdrav način življenja. Posledično se s tem krepijo skrbi glede telesne podobe, pa tudi finančni stres in pritisk vrstnikov, da bi sledili trendom 4 . Z omejitvijo oglaševanja hitre mode bi lahko pomagali zaščititi telesno in duševno zdravje mladih.

Drugič, prizadevanje za …

Več na: ODPRTO PISMO

Prispevek The Future We Want – Odprto pismo Evropskemu parlamentu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V svojem predavanju je predstavil projekt trajnostnega razvoja, ki so ga v Augsburgu začeli že leta 1998. Cilji razvoja (besedo trajnostna je raje izpustil, saj ima beseda že premočno konotacijo spremembe) zasledujejo področja ciljev trajnostnega razvoja, kot so bili predlagani s strani Združenih narodov ter zajemajo štiri področja (ekologija, družba, ekonomija, kultura) vsako s petimi tematikami, znotraj katerih se oblikujejo konkretni cilji. Tematike in cilje ovrednotijo vsakih 6 let, v prvem letu mandata novoizvoljenega župana in svetnikov. Kot zanimivost je poudaril ključno vlogo kulture, ki kot nosilka ustvarjalnosti in refleksije vrednot spodbuja perspektivo v kateri je ekonomska uspešnost in rast podrejena zdravi družbi in okolju ter ponuja nove ideje za spremembe. 

Danes projekt obsega več kot 20 organiziranih delovnih skupin in projektov, v katerih sodeluje skoraj 1.000 prebivalcev mesta vseh starostnih in socialnih skupin (Augsburg ima okrog 300.000 prebivalcev), preko katerih se zavzemajo za različne vidike okolju in človeku prijaznega razvoja mesta. Tematike pokrivajo raznolike probleme, ki so aktualne za civilno družbo, dolžina projektov pa je odvisna od tega, kdaj so pripadniki organizacije zadovoljni z doseženo spremembo. Vsaka skupina, ki se pridruži projektu, se zaveže k nekaterim obveznostim (npr. enkrat mesečno srečanje organizacij, transparenten načrt za porabo dodeljenih sredstev …), v zameno za zagotovljena sredstva za dobo od enega do šestih let. 

Dr. Stamm je razloži, da se na mesečnih sestankih predstavniki vseh organizacij srečajo zato, da poročajo o svojem delu ter se soglasno dogovarjajo o nadaljnjih načrtih. Posebnost sestankov je, da pri glasovanju ne uporabljajo principa večinske demokracije ampak demokracijo soglasja oz. sociokracije (angl. sociocracy), kar pomeni, da se morajo vsi prisotni strinjati o predlogu novega načrta za delo ali razdelitve sredstev. Če se kateri izmed sodelujočih ne strinja, se pogovori nadaljujejo dokler se ne doseže neke vrste kompromis. Pri tem se ne odobrava tekmovalnega vzdušja, kjer bi se predstavniki potegovali za npr. sredstva ampak se spodbuja vse udeležene, da imajo v mislih širšo sliko razvoja mesta ter na ta način prilagodijo presodijo koliko sredstev bi bilo smiselno dodeliti njihovemu projektu. Tako se vse informacije, mnenja in perspektive prenašajo v odprti in enakovredni diskusiji. S sociokratskim pristopom spodbujajo tudi transparentnost in zaupanje med organizacijami, ter med civilno družbo in občino. Predvsem je sta soglasje in transparentnost pomembni pri razdeljevanju sredstev in financiranja, kar se določi na začetku mandata.

Predavatelj je med predstavivijo večkrat poudaril pomembnost civilne družbe kot političnega organa, saj nosi kompleksnot in globino znanja ter izkušenj, ki ga zgolj politični predstavniki in svetniki na regionalni ravni ne morejo imeti. Tesna povezanost med meščani in občino pa po drugi strani pomeni tudi ažurno odzivanje na potrebe prebivalcev, saj so preko nevladnih organizacij opremljeni s statistikami o spreminjanju navad prebivalcev (npr. zaznano povečano število koles pomeni, da obstaja potreba za izboljšanje in povečanje števila kolesarskih stez).  

Augsburg se mi zdi spodbuden primer kako je trajnostni razvoj lahko zelo sistematičen, transparenten, prijazen do ekonomske dejavnosti in vključujoč do vseh članov skupnosti. Kot Ljubljančanka menim, da ima Ljubljana kot mesto s podobnim številom prebivalcev velik potencial za podoben korak v trajnostni razvoj. V Sloveniji v letu 2024 deluje več kot 27.000 nevladnih organizacij in zavodov, od katerih jih je zelo veliko aktivnih v mestu in občini Ljubljana. Z večjo sistematizacijo, transparentnostjo in odprtostjo za sprejemanje kompromisov bi lahko v desetletju ali dveh lahko ugledali Ljubljano, ki se ne razvija zgolj kot turistično, športno, podjetno in prestižno mesto ampak tudi kot dejansko zeleno, trajnostno, mobilno in kot župan Zoran Janković rad poudari solidarno mesto.

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

Prispevek The Future We Want – Augsburg: Trajnostni razvoj se LAHKO začne že v vsakem mestu posebej je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Njegovi argumenti so nam pokazali tudi drug pogled na naše zahteve, ki jih bomo zagotovo premislili in vzeli v zakup pri nadaljnjih prizadevanjih. Taki sestanki so ključni za naš projekt, saj ga želimo predstaviti kot tematiko, ki lahko najde skupni jezik z raznolikimi vrednotami, ki jih zastopajo poslanci v Evropskem parlamentu, pa naj bo to zavzemanje za trajnost, varovanje delavcev in narave ali skrb za mentalno zdravje mladih in evropsko lokalno ekonomijo. Upamo, da bomo lahko poslanca z našim nadaljnjim delom prepričali v trdnejšo podporo.

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

Prispevek The Future We Want – Srečanje s slovenskim evropskim poslancem Matejem Toninom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V zadnjem koraku naše karavane pri projektu The Future We Want smo se imeli priložnost sestati s petimi evropskimi poslanci, in sicer: Camilla Laureti and Alessandra Moretti – Italija, Estelle Cullemans – Belgija, Nicu Ștefănuță – Romunija in Majdouline Sbaï – Francija.

Sestanki so potekali ločeno, saj so nekateri potekali v angleškem jeziku, drugi pa v francoskem ali italijanskem. Slovenska ekipa je kontaktirala tudi slovenske poslance, s katerimi smo se dogovorili za srečanje v Ljubljani. Podrobneje bom opisala sestanka, ki sem se ju udeležila, o preostalih pa si lahko več preberete na spletni strani projekta (vse novice so napisane v angleščini).  

Najprej sem sodelovala na srečanju z evropsko poslanko Majdouline Sbai. Po predstavitvi našega projekta smo razpravljali o njenem trenutnem delu s hitro modo. Kot poslanka skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze se tudi sama zavzema za omejitev negativnih vplivov tekstilne industrije. Trenutno se osredotoča predvsem na omejevanje spletnih strani s spletnimi trgovinami, ki ustvarjajo nepravične pogoje na trgu in povzročajo izumiranje fizičnih tekstilnih prodajaln. Te spletne strani, kjer se največkrat prodaja ultra hitra moda, so velikokrat upravljane in oglaševane neskladno s trenutno evropsko zakonodajo, zato se njena skupina ukvarja predvsem z naslavljanjem tega problema. 

Dodala je še, da si prizadeva oblikovati delovno skupino evropskih poslancev, ki se bodo ukvarjali zgolj s problemom tekstilne industrije (okoljski, ekonomski in drugi vidiki) in nas povabila, da to informacijo posredujemo še drugim poslancem, s katerimi se bomo sestajali. 

Pohvalila je naša prizadevanja za spremembo na ravni oglaševanja. Bila je nekoliko zadržana pri naših predlogih omejevanja oglaševanja in hitre mode po vzoru francoskega zakonskega predloga. Izrazila je skrb, da zakon v Franciji ne bo sprejet, kar pomeni, da ga bo težje zagovarjati na ravni Evropske Unije.  

Na koncu nas je spodbudila k vztrajnosti pri delu, naj še naprej izražamo glas civilne družbe, zbiramo podpise in pokažemo, da je ukrepanje glede hitre mode pomembno evropskim prebivalcem. Le tako (tudi z razkritjem škodljivih praks v tekstilni industriji) lahko premikamo evropsko zakonodajo. Povabila nas je da ostanemo v stikih ter, ko bo prišlo do pomembnega glasovanja v povezavi s tekstilno industrijo, predstavimo naš projekt, argumente in prizadevanja pred evropskim parlamentom. Predstavitve civilne družbe so lahko ključne za nekatere poslance, ki niso prepričani, kako naj volijo in le nekaj glasov lahko spremeni zakonodajo (kot se je to npr. zgodilo s podporo zakonu o Ohranjanju narave ali angl. Nature Restoration Law). 

Kasneje popoldne smo se srečali še s poslanko Saskio Bricmont iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Ta je prav tako pohvalila naš trud in izrazila popolno podporo našemu projektu. Bila je že seznanjena z idejo delovne skupine za tekstilno industrijo, dodala pa je, da se tudi nekatere države npr. Finska in Avstrija zavzemajo za pogostejše pogovore o tekstilni industriji. Opremila nas je z nekaterimi imeni in kontakti za nadaljnje delo ter nas spodbudila, da je čas, da začnemo lobirati za to tematiko. V nasprotju s prejšno poslanko ni več toliko omenjala pomembnosti številk in glasov iz civilne družbe, ki jih moramo še nabrati, ampak nas je raje usmerila v sodelovanje z različnimi odbori, spodbudila, da kontaktiramo poslance iz drugih evropskih strank, predstavnike Evropskega sveta ter predstavnike Sveta mest Evrope, saj smo kontaktirali že kar nekaj lokalnih odločevalcev. Spodbudila nas je, da naj se trudimo na vseh nivojih (regionalnem, nacionalnem in evropskem) glasno zagovarjati zeleni prehod. 

Prvo srečanje mi je odprlo pogled v dodatne vidike problema oglaševanja in prodaje (ultra)hitre mode. Drugo srečanje pa mi je vlilo motivacije za nadaljnje delo, saj je poslanka izrazila zavedanje, da je to vprašanje za civilno družbo že dovolj pomembno ter nam pomagala pri nadaljnjih korakih naše kampanje. Vsa naša srečanja so bila ključna za navezovanje prvih stikov s predstavniki Evropskega parlamenta. Od tu pa se naše delo šele zares dobro začenja. Hitra moda ni več modna!

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

            Foto: SLOGA

Foto: Klara Jamnik

European Caravan on SDGs

Prispevek The Future We Want – Srečanje z evropskimi poslanci v evropskem parlamentu v Bruslju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poslanec Matjaž Nemec in njegova ekipa so nemudoma izrazili zanimanje za sodelovanje. Predlagali so nam nadaljnje pomembne korake za nadaljnje delo in nam zagotovili, da bodo razširili informacije naprej v stranki Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (Progressive Alliance of Socialists and Democrats – S&D) ter nam posredovali kontakte poslancev, ki bi želeli bolj aktivno delati na problematiki hitre mode.

Zagotovili so nam tesno sodelovanje in aktivno podporo našim prizadevanj. Spodbudili so nas tudi, da v dialog stopimo s predstavniki drugih strank prisotnih v evropskem parlamentu ter da se trudimo predstaviti naš projekt ne zgolj kot zeleno agendo ampak kot problematiko, ki se nanaša tako na zeleni prehod in pravice delavcev kot tudi na spodbujanje evropske ekonomije s podpiranjem lokalnih in nacionalnih podjetij ter zagotavljanjem pravične konkurence med tekstilnimi prodajalci na evropskem trgu.

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

Prispevek The Future We Want – Srečanje s slovenskim evropskim poslancem Matjažem Nemcem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mladi v okviru tega projekta potujejo po Evropi in v večih mestih izvajajo performence na temo trajnostne mode, oz. proti hitri modi. Pogledjte si kako je to izgledalo v Srbiji:

Performens se bo v Ljubljani odvil 4. 9. ob 15. uri v parku Zvezda.

Kaj so cilji projekta?

• Da se v evropski zeleni dogovor vključi prepoved oglaševanja hitre mode.
• Vse okoljske trditve naj bodo znanstveno podprte z neodvisne tretje strani.
• Omejitev hitre mode s predpisi.

Prispevek Performans proti hitri modi to sredo, 4. 9. ob 15h, v Ljubljani – park Zvezda je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vabimo vas da se nam pridružite na festivalu The Future We Want!

Mladi zahtevamo od evropskih institucij, da v evropski zeleni dogovor vključijo prepoved oglaševanja hitre mode in tako odvrnejo potrošnike od netrajnostnega vedenja. Pozivamo tudi k podpori direktive o zelenih trditvah, ki bi zahtevala, da so vse okoljske trditve znanstveno podprte z neodvisne tretje strani. Poleg tega se zavzemamo za opredelitev hitre mode s predpisi, ki omejujejo blagovne znamke na štiri kolekcije na leto. Da bi omejili prekomerno proizvodnjo, predlagamo, da države članice uvedejo kazni za podjetja, ki presežejo te omejitve.

Skupaj lahko spodbujamo trajnostno modo in se borimo proti „zelenemu zavajanju“.

Več si lahko prebereta na: https://sloga-platform.org/projekti/the-future-we-want/

Vabljeni. Pridite in podprite mlade!

• ekipa The Future We Want @ SLOGA Platforma

Prispevek The Future We Want! – Taverna Koper, 1. 9. ob 16h je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Povedal je, da je dve tretjini oblačil, ki jih iz Humaninih zabojnikov pripeljejo v skladišče, še primernih za ponovno uporabo. Vsa oblačila pošljejo naprej v sortirne centre po Evropi, v katerih jih kategorizirajo glede na material, namembnost in kvaliteto ter oblačila, ki so primerna za ponovno uporabo razporedijo po Humaninih trgovinah z rabljenimi oblačili po celi Evropi.

Le približno 30 % oblačil je primernih za reciklažo. V sodelovanju z drugimi podjetji jih spremenijo v nove izdelke, na primer čistilne krpe za avtomobilsko industrijo, izolacijo, zaščito pri barvanju, pohištvo iz stisnjenega tekstila in podobno. Preostanek pa je odpeljan na sežig v pooblaščene sežigalnice, kot sekundarni vir energije za proizvodnjo.

V zabojnikih se znajdejo tudi netekstilne reči (v skladišču smo videli tudi knjige, rolerje, igrače, kotalke), ki jih Humana preda šolam in drugim ustanovam, ki bi potrebovale take stvari. Približno enkrat letno organizira dneve odprtih vrat, ko ljudje lahko pridejo v skladišče in si sami vzamejo netekstilne stvari, ki jih morebiti potrebujejo. Tako spodbujajo, da se čim manj še uporabnih predmetov zavrže.

Poleg prizadevanja za ponovno uporabo oblačil, je Humanin cilj pomagati pri razvoju Afriških držav, tako dobiček investira v njihovo šolstvo, zdravstvo in kmetijstvo. Za primer, HUMANA Slovenija je članica Federacije HUMANA People to People, ki jo sestavlja 29 držav članic in deluje v 45 državah na 5 celinah. V okviru Federacije člani v Evropi in Severni Ameriki zbirajo sredstva s pomočjo zbiranja, sortiranja in prodaje oblačil in obutve. Presežek iz teh aktivnosti je namenjen članom v globalnem jugu, kjer ti člani ali nacionalne organizacije HUMANA izvajajo razvojne projekte na omenjenih področjih. Skupno so člani na severu donirali 31,6 milijona ameriških dolarjev, člani na globalnem jugu pa so v razvojnih projektih v letu 2023 dosegli 18,6 milijona ljudi.

Humana Slovenija si prizadeva tudi za pomoč na lokalnem nivoju. Povezana je z Rdečim Križem v Celju, trudi pa se vzpostavljati nove projekte, s katerimi bi pripomogli k ozaveščanju problematike tekstilnih odpadkov ter z dobičkom pomagali socialno ogroženim skupinam v Sloveniji.

Za konec je g. Letnar spodbudil potrošnike in potrošnice naj manj kupujejo ali pa kupujejo rabljene uporabne stvari, saj mu je delo v skladišču Humane v velik razmislek o tem, koliko predmetov in oblačil kupujemo nepremišljeno in na kratki rok.

Foto: Humana

Foto: Humana

Foto: Humana

Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

Prispevek Humanina prizadevanja za ponovno uporabo oblačil in odgovorno reciklažo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ukrepaj zdaj! Pridruži se naši kampanji in podpiši peticijo. 

Skupaj zahtevajmo od evropskih institucij, da v evropski zeleni dogovor vključijo prepoved oglaševanja hitre mode in tako odvrnejo potrošnike od netrajnostnega vedenja. Pozivamo tudi k podpori direktive o zelenih trditvah, ki bi zahtevala, da vse okoljske trditve znanstveno potrdijo z neodvisne tretje strani. Poleg tega se zavzemamo za opredelitev hitre mode s predpisi, ki omejujejo blagovne znamke na štiri kolekcije na leto in največ tri kršitve na kolekcijo. Da bi omejili prekomerno proizvodnjo, predlagamo, da države članice uvedejo kazni za podjetja, ki presežejo te omejitve.

Skupaj lahko spodbujamo trajnostno modo in se borimo proti „zelenemu zavajanju“.

Razlog

Prispevek Prepoved oglaševanja hitre mode v Evropski Uniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.