Letošnja konferenca Dan Afrike je bila časovno umeščena ob mednarodni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila. Drugi dan konference, ki je osvetlil tehnološka in znanstvena prizadevanja za podnebno in okoljsko varnost s predstavitvijo inovativnih slovenskih rešitev, sta z uvodnima nagovoroma otvorila gospodarski in okoljski minister. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izpostavil pomen odpornih gospodarstev v povezavi s podnebno varnostjo, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa se je zavzel za krepitev lokalnih ukrepov in na naravi temelječih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe.

Dvodnevno mednarodno konferenco Dan Afrike s številčno udeležbo predstavnikov slovenske vlade in vlad afriških držav, strokovnjakov, raziskovalcev, gospodarstvenikov, “think tankov”,  študentov in afriške diaspore, je zaokrožil državni sekretar Samuel Žbogar. V nagovoru se je zahvalil so-organizatorjem, nastopajočim in udeležencem. “Konferenca je potrdila pomen podnebne varnosti”, je dejal in izrazil zadovoljstvo glede močne gospodarske in kulturne komponente tega dogodka.Državni sekretar Žbogar je pozval k okrepljeni vlogi Varnostnega sveta ZN pri reševanju tega globalnega izziva ter k sistematični vključitvi podnebne varnosti v razprave 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28).

Žbogar se je zavzel za okrepljeno vlogo Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov pri naslavljanju tega globalnega izziva, pa tudi za sistemsko vključevanje podnebne varnosti v razprave 28. Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28). Pozval je k ukrepanju na vseh ravneh: diplomatskim prizadevanjem in ukrepom na lokalni ravni ter iskanju sonaravnih rešitev in opozoril na pomen vključevanja žensk in ostalih deležnikov v okoljske politike.

Na stojnici je Max Zimani iz Platforme SLOGA predstavil projekt Climate of Change in udeležence konference ozaveščal o podnebno pogojenih migracijah. Udeležencem je bilo na voljo več publikacij, kot sta Onkraj panike in Podnebni dnevniki, za nadaljnje raziskovanje teme pa so lahko domov odnesli tudi trajnostno izdelane pripomočke z nekaterimi informacijami in QR-kodami do spletne strani Climate of Change.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Dan Afrike 12. mednarodna konferenca tudi v barvah Climate of Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kulturni bazar je tradicionalna prireditev, ki je v zadnjih letih privabila na tisoče izobraževalcev, strokovnjakov, študentov in učencev. Je edinstvena priložnost za povezovanje izobraževanja in kulture z različnimi temami, kot so globalno učenje, mednarodno razvojno sodelovanje, mednarodna humanitarna pomoč, človekove pravice. Odpira možnosti za vključevanje ozaveščanja, trajnostnega razvoja, globalnega učenja in razvojnega sodelovanja v šolo in širšo družbo z različnimi pristopi.

Glavna tema Kulturnega bazarja 2023 je bila Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. Skozi program smo se spraševali, kaj je trajnostni razvoj, kako ga razumemo na področju kulture in umetnosti, kakšno je mesto kulture in umetnosti pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kaj je in bo vredno vedeti in poznati v prihodnosti ter kaj in kako učiti za prihodnost?

Platforma SLOGA pri organizaciji bazarja že vrsto let uspešno sodeluje z Ministrstvom za kulturo. Platforma SLOGA je imela letos poleg strokovnega predavanja tudi razstavni prostor, na katerem smo imeli tudi predstavitve organizacij članic platforme. Obiskovalci so se lahko seznanili z aktivnostmi in dosežki projekta Climate of Change, prejeli so pripomočke, orodja in publikacije, ki so nastale v okviru projekta, kot so igralne karte, družabne igre, videoposnetki, trajnostni izdelki, časopis Najboljše novice iz sveta in drugo. Stojnica Platforme SLOGA je vedno eden najbolj obiskanih in hvaljenih razstavnih prostorov na dogodku.

Ministrstvo za kulturo je Patricijo Virtič povabilo k izvedbi strokovnega predavanja. Predavanja z naslovom Trajnostni razvoj v luči globalne pravičnosti se je udeležilo okoli 40 izobraževalcev. Vključeno je bilo v uradni tiskani in spletni program. Na predavanju so bile predstavljene dejavnosti, poročila in raziskave projekta Climate of Change. Udeleženci so prejeli tudi orodja (igre, publikacije, pripomočke) projekta.

Pobudniki in organizatorji Kulturnega bazarja so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo. Projekt se izvaja v sodelovanju z več kot 300 strokovnimi kulturnimi ustanovami in kulturnimi delavci, ki delujejo na vseh področjih kulture. Vsako leto se projektu pridružijo partnerji iz drugih sektorjev: v letu 2022 so partnerji Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za zdravje.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Letošnji Kulturni bazar posvečen trajnostnemu razvoju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku sta potekali dve panelni razpravi o posledicah podnebnih sprememb in prisilnih migracijah ter doseganju trajnostnega gospodarstva, ki je temelj podnebne krize. Clara de la Torre (namestnica generalnega direktorja Evropske komisije za podnebne ukrepe), Pierluigi Musarò (raziskovalec na Univerzi v Bologni), Veronica Dini  (pravnica pri Systasisu – študijskem centru za preprečevanje in upravljanje okoljskih konfliktov) in Daiva Vaičiulyt (aktivistka organizacije Friday For Future, XR in krožnega gospodarstva v Litvi) so se v razpravi posvetili razumevanju in obravnavanju pojava migracij kot enem največjih izzivov globaliziranega sveta. Druga panelna razprava je bila namenjena pogovorom o razvoju trajnostnega gospodarstva, ki temelji na pravicah. V razpravi so sodelovali Karin Schönpflug (raziskovalka na Univerzi na Dunaju), Alessandra Farias Pereira (brazilska okoljska aktivistka pri ONG Sociedade) in Lukas Warning (svetovalec za politiko socialno-ekološke preobrazbe pri Oxfamu Nemčija). Tudi mladi aktivisti so izrazili svoja stališča do vključevanja vseh državljanov v problematiko in vprašanja podnebnih sprememb ter podnebne pravičnosti.

Vir: ALDA – European Association for Local Democracy

Vir: ALDA – European Association for Local Democracy

Vir: ALDA – European Association for Local Democracy

Vir: ALDA – European Association for Local Democracy

Vir: ALDA – European Association for Local Democracy

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek #ClimateOfChange v Bruslju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija v odziv na dokaze iz poročila ponovno potrjuje, da namerava ostati v ospredju boja proti podnebnim spremembam, in sicer z napredkom v prizadevanjih, da bi EU postala podnebno nevtralna in odporna na podnebne spremembe, hkrati pa bi pospešila prehod na čisto energijo.  EU si s ciljem svežnja “Pripravljeni na 55” za zmanjšanje neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030 odločno prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Za soočanje s podnebnimi spremembami je prilagodila svoje politike in k sodelovanju pritegnila 300 evropskih regij in lokalnih organov.

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/mex_23_1809

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je izdal zbirno poročilo o najnovejših znanstvenih ugotovitvah podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca “Pogovori o spremembah – dialogi civilne družbe o socialni in podnebni pravičnosti”, ki jo organizira kampanja Climate of Change v okviru programa DEAR, ki ga financira Evropska unija, bo potekala v Naravoslovnem muzeju. Na dogodku, na katerem se bodo zbrali akademiki, oblikovalci politik, ljudski aktivisti z globalnega juga in predstavniki mladih, bo sodelovala tudi platforma SLOGA.

Tekom dne bosta potekali dve panelni razpravi s strokovnjaki, odločevalci in aktivisti. Prva bo obravnavala pojav podnebnih migracij kot enega največjih izzivov globaliziranega sveta. Druga razprava bo osredotočena na pot k trajnostnemu gospodarskemu sistemu, ki temelji na pravicah kot temelju podnebne krize in z njo povezanih migracij. V okviru konference bodo potekale dejavnosti na kraju samem, različni dogodki in razstave. V popoldanskem času se bodo odvijale različne delavnice vzajemnega učenja, organizirane s strani mladinskih organizacij. Namenjene bodo interakciji med udeleženci in izmenjavi dobrih praks ter zgodb o sodelovanju pri vsebinah podnebne pravičnosti.

Vabljeni so vsi aktivisti, raziskovalci in organizacije, da se pridružijo in spregovorijo o razsežnostih posledic, ki jih podnebne spremembe prinašajo.

Ob prijavi je potrebno navesti organizacijo, iz katere prihajate.

Skrajni čas je za podnebno pravičnost!

Več o dogodku in prijavi na povezavi.

pripravila: NT

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zaključna konferenca projekta #ClimateOfChange v Bruslju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V  okviru projekta #Climate Of Change je pod okriljem SLOGA, platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, marca izšla spletna publikacija povzetka študij Onkraj panike? v slovenskem jeziku. Raziskavo, ki zajema države Kambodžo, Gvatemalo, Kenijo in Senegal, je izvedla interdisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Bologni, ki je pri študijah primerov upoštevala sociološki, kmetijski in prehranski sistemski pristop ter človeško geografske in pravne vidike v sodelovanju s partnerskimi organizacijami na terenu.

V poročilu so razkrita nekatera dejstva za strašljivimi naslovi o t. i. »podnebnih migrantih« s poudarkom na študijah primerov štirih državah. V teh državah podnebna kriza ne predstavlja grožnje za ljudi v prihodnosti kot za številne evropske države, temveč predstavlja realnost – tukaj in zdaj!  Podnebni migranti predstavljajo invazivno grožnjo, ki se v velikem številu seli iz globalnega juga na globalni sever. Mobilnost je močno odvisna od socialnega in ekonomskega kapitala, zaradi česar se veliko, najbolj ranljivih ljudi, ne bo moglo seliti.

Kot kažejo izsledki raziskave, podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vremenskih vzorcev ter s tem nepredvidljivost in intenzivnost vremena, kar je še posebej očitno pri nepravilnih vzorcih dežja in s tem povezanimi ekstremnimi dogodki, ki povzročajo počasne ali nenadne podnebne dogodke, kot so suše in hudourniške poplave. Negotovost glede sezonskih padavin vpliva tudi na razpoložljivost in kakovost vode.  Problem prilaščanja zemljišč je izpostavljen v vseh štirih državah, vključenih v raziskavo. Vpliv podnebne krize se prepleta z intersekcionalnimi dejavniki: starostjo, invalidnostjo, spolom, pripadnostjo avtohtonemu ali manjšinskemu narodu oziroma nizkimi dohodki. Starost je ključni dejavnik v vseh državah iz študije primerov, ki imajo zelo mlado prebivalstvo. Mladi so tisti, ki nimajo upanja in možnosti. Želijo se preseliti zaradi lastnih ambicij ali zaradi pomoči družini. Podnebne spremembe so preplet revščine, pomanjkanja virov in negotovosti oskrbe s hrano. S pomočjo protirasističnega in intersekcionalnega vidika pri analizi podnebne krize in migracijah so razkrite osnovne zgodovinske vzročnosti in zapletena narava neenakosti oziroma medsebojna povezanost med kapitalističnim ekstraktivnim gospodarstvom, ki prispeva k podnebni krizi in neenakim vplivom na globalni ravni. Po navedbah znanstvenih raziskav ni absolutne povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Okoljski dejavniki povečujejo stopnjo osebne ranljivosti in so prepleteni z drugimi gonilnimi silami.

V skladu z nastajajočimi trendi v sodni praksi bi morale tako posamezne države kot tudi mednarodna skupnost kot celota obravnavati učinke podnebnih sprememb na posameznike s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah ter s tem zagotoviti odgovorno in spoštljivo upravljanje migracij v skladu z obstoječimi pravnimi instrumenti za varstvo človekovih pravic.

Pripravila: NT

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Publikacija Onkraj panike? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kulturni bazar je tradicionalna prireditev, ki v zadnjih letih privabi več tisoč pedagoških delavcev, predstavnikov širše strokovne javnosti, študentov in učencev. Je edinstvena priložnost povezovanja izobraževanja in kulture z različnimi vsebinami, kot so globalno učenje, mednarodno razvojno sodelovanje, mednarodna humanitarna pomoč, človekove pravice. S pomočjo raznovrstnih pristopov se odpirajo možnosti, kako teme ozaveščanja, trajnostnega razvoja, globalnega učenja in razvojnega sodelovanja vpeti v šolsko in širše družbeno okolje.

Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2023 vključuje skoraj petdeset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …).

Osrednja tema Kulturnega bazarja 2023 bo Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. Skozi program se bomo spraševali, kaj je trajnostni razvoj, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kaj je in bo v prihodnje sploh vredno vedeti in znati ter kaj in kako poučevati za prihodnost?

Platforma SLOGA že vrsto let uspešno sodeluje z Ministrstvom za kulturo pri izpeljavi bazarja. Poleg strokovnega predavanja (14:00 Dvorana M3,4), bo letos Platforma SLOGA ponovno imela razstavni prostor.

E-prijava je odprta do vključno 24. marca 2023.

Oglejte si vabilo in program strokovnega usposabljanja.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Prijave na Kulturni bazar 2023 že odprte! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Tudi Platforma Sloga se je v okviru evropskega projekta #ClimateOfChange pridružila množici aktivistov. Po uradnem delu, na katerem so protestnike nagovorili predsednica društva Mladi za podnebno pravičnost Pia Zupančič, Katja Štefanec iz društva Pride in predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc, se je množica odpravila s Kongresnega trga na pohod po ljubljanskih ulicah.

Protest je poudarjal širino boja in povezovanje z drugimi skupinami, organizacijami, kolektivi in sindikati, ki se vsakodnevno borijo za bolj pravične pogoje dela, za možnost bolj zdravega načina življenja in za socialno ter ekonomsko varnost.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Podnebni štrajk 2023 – Ker ni planeta B! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Podnebne spremembe se poglabljajo, položaj žensk pa je nezadostno obravnavan, saj so po naravnih katastrofah predvsem ženske samohranilke ekonomsko in fizično še posebej ranljive. Vlade morajo odziv na podnebne spremembe načrtovati skladno s temi potrebami, sicer tvegajo izgubo več kot polovice prebivalstva,« je jasna Alimatu Dimonekene, aktivistka in zagovornica žensk v Sierri Leone, ki sodeluje pri aktivnostih projekta #ClimateOfChange.

Podnebne spremembe in z njimi povezane migracije so zapleten izziv, ki ga je mogoče rešiti le s solidarnostjo, ki upošteva vidik enakosti spolov. Platforma SLOGA tematiko raziskuje v okviru evropskega projekta #ClimateOfChange. Glavni cilj projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, predvsem pa za mlade ženske, ki bodo doživele najhujše učinke podnebne krize.

»Podnebna kriza ni spolno nevtralna. Podnebne spremembe najbolj vplivajo na ženske in dekleta, kar povečuje obstoječe neenakosti med spoloma ter predstavlja edinstveno grožnjo njihovemu preživetju, zdravju in varnosti. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic,« je prepričana Patricija Virtič iz Platforme SLOGA, vodja projekta Climate of Change.

Pozive k podnebni pravičnosti, ki zahteva tudi ustrezno naslavljanje položaja deklet in žensk v boju s posledicami podnebnih sprememb, je moč slišati tudi v sklopu 67. zasedanja Komisije Združenih narodov za status žensk, ki poteka od 6. do 17. marca 2023 na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Srečanja se udeležuje tudi vodja globalnega učenja pri Platformi SLOGA Patricija Virtič.

Marca vsako leto se aktivisti, zagovorniki, strokovnjaki in vlade z vsega sveta zberejo na letnem srečanju  na katerem ocenjujejo napredek na področju enakosti spolov, obnavljajo svoj skupni namen in začrtajo nov načrt za naprej.

SLOGA 8. marec – dan žensk, sporočilo za javnost

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ob dnevu žensk Platforma SLOGA opozarja na vzpostavitev politik, ki pri odzivu na posledice podnebnih sprememb upoštevajo enakost spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podnebne spremembe se poglabljajo, položaj žensk pa je nezadostno obravnavan, saj so po naravnih katastrofah predvsem ženske samohranilke ekonomsko in fizično še posebej ranljive. Vlade morajo odziv na podnebne spremembe načrtovati skladno s temi potrebami, sicer tvegajo izgubo več kot polovice prebivalstva.

New York Times je nedavno poročal o prvi afriški “pooblaščenki za vročino”, pogumni ženski, ki se v glavnem mestu Freetown države Sierra Leone spopada z ekstremno in dolgotrajno vročino tako, da posadi milijon dreves. Gre za plemenito prizadevanje, vendar pa politika ignorira temeljne vzroke za naraščajoče temperature v Sierri Leone. Z naraščanjem temperatur pa se občutljivost in ranljivost žensk na podnebne spremembe znatno povečuje.

Sierra Leone je v zadnjih letih doživljala ponavljajoče se poplave in blatne plazove. Država je avgusta 2017 doživela eno najhujših tragedij, ko so uničujoči nalivi povzročili poplave in obsežne blatne plazove ter prizadeli skupnosti Mortormeh, Kamayama in Kaningo na obrobju mesta Freetown. Številni preživeli, večinoma ženske, so se po poplavah težko prilagajali in spopadali s težavami. Nekatere preživele ženske, večinoma iz enočlanskih gospodinjstev, so poročale, da štiri leta po nesreči niso prejele finančne podpore, ki bi jim omogočila preživetje.

Čeprav sta bili hrana in zdravstvena pomoč zagotovljeni skoraj takoj po nesreči, bi po poročilu Svetovne banke “zgodnje posredovanje in ustrezna psihosocialna podpora lahko pomagali zmanjšati nekatera od teh tveganj”.

Kot aktivistka in zagovornica žensk v Sierri Leone po nesreči, sem na terenu videla, da oblasti niso podprle žrtev kljub opozorilom strokovnjakov, dvostranskih partnerjev in donatorjev, ki so svetovali, da bi bila finančna pomoč in podpora v kratkem času koristna za žrtve in preživele. Diskriminacija na podlagi spola je prepovedana z vsemi pomembnimi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah. Nasilje na podlagi spola in spolno nasilje je v Sierri Leone še vedno razširjeno vprašanje, ki še dodatno poglablja vprašanja diskriminacije in marginalizacije vseh žensk. Po podatkih organizacije Concern Worldwide bo 61 % žensk v Sierri Leone v svojem življenju doživelo nasilje na podlagi spola, 62 % žensk v državi Sierra Leone pa je v zadnjih 12 mesecih poročalo, da so nasilje že doživele..

V času nesreče je 27,4 % žensk vodilo lastno gospodinjstvo, med katerimi je bilo veliko nepismenih, ovdovelih in zapuščenih s strani partnerjev. To jih še dodatno izpostavlja revščini, nasilju in zlorabi. V težki patriarhalni družbi ženske brez moškega pogosto nimajo dostopa do storitev in podpore.

Indija sprejema nekatere napredne ukrepe, pri čemer natančno preučuje učinke spola in podnebnih sprememb na socialno-ekonomske pravice žensk. Z izvajanjem zakonodaje uvaja posebno politiko, ki upošteva vidik spola. Vlada preučuje ključne strukturne dejavnike, kot je preučevanje vprašanj, povezanih s podnebnimi krivicami, da bi preučila zemljiške pravice žensk in zagotovila podporo podeželskim skupnostim, ki so jih prizadele podnebne spremembe in okoljske nesreče.

V primerjavi z Indijo mnoge države, vključno s Sierro Leone, dolgoročno zaostajajo pri izvajanju ukrepov, ki bi pripomogli k ublažitvi posledic prihodnjih podnebnih sprememb in obvladovanju posledic okoljskih nesreč. Vlada Sierre Leone bi morala vključiti politiko, občutljivo na enakost spolov, ki si prizadevajo sprejeti načrtovanje za blažitev posledic naravnih nesreč in pripravljenost nanje.

Zagotovo so proračuni povsod omejeni, Sierra Leone pa je ena najrevnejših držav na svetu. Prejšnja vlada dr. Ernesta Korome ni bila dobro pripravljena na ublažitev nesreče. Sedanja vlada je z mednarodnimi partnerji uvedla ukrepe za zmanjšanje ranljivosti zaradi podnebnih sprememb na področju vodnih virov, kmetijstva in prehranske varnosti, javnega zdravja, obalnih območij in skupnosti po vsej državi. Tej politiki pa manjka posluh za edinstvene potrebe in ranljivost žensk, saj podnebne spremembe preoblikujejo vse aspekte človeškega življenja.

Aktivisti za enakost spolov združujemo moči z aktivisti in strokovnjaki za podnebne spremembe ter pozivamo vlade po vsem svetu za vzpostavitev politik, ki bodo, pri odzivanju na posledice podnebnih sprememb in okoljskih nesreč, upoštevale enakost spolov.

Prevod: NT

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Posebne potrebe in ranljivost žensk morajo biti v središču politike podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Marca vsako leto se aktivisti, zagovorniki, strokovnjaki in vlade z vsega sveta zberejo na letnem srečanju Komisije Združenih narodov za status žensk  (CSW). CSW, ki poteka v New Yorku, je največje srečanje feministk, akademikov, vladnih uradnikov in oblikovalcev politik, na katerem ocenjujejo napredek na področju enakosti spolov, obnavljajo svoj skupni namen in začrtajo nov načrt za naprej.

Dogodek, ki po nekajletnem premoru ponovno poteka v živo, je sestavljen iz številnih srečanj in sodelovanj z zainteresiranimi stranmi, vključno s strokovnimi paneli, interaktivnimi dialogi, ministrskimi okroglimi mizami, intervencijami mladih ter kritičnimi prispevki vsebinskih strokovnjakov.

Vodja globalnega učenja pri Platformi SLOGA Patricija Virtič se dogodka udeležuje v sklopu evropskega projekta Climate of Change, ki je del svojih aktivnosti namenil tudi posledicam podnebnih sprememb in podnebnih migracij na dekleta ter ženske. Dogodek je priložnost za predstavitev projektnih dosežkov, mreženje in zagovorniške aktivnosti. Vodja je bila med drugim povabljena na zaprto srečanje nevladnih organizacij s evropskimi poslanci, predstavniki Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourová, kjer so se udeleženci seznanili z napredki pri pogajanjih ter odločevalcem predstavili svoje predloge in stališča.

Od ustanovitve CSW je bil dosežen velik napredek pri vključevanju enakosti spolov v glavno mednarodno razmišljanje in delovanje. Kljub temu se ženske in dekleta po vsem svetu še vedno soočajo z nesorazmernimi bremeni, spolnimi predsodki in sistemsko diskriminacijo, ki ovirajo njihovo samostojnost, preprečujejo dostop do pravnega varstva in ovirajo njihove temeljne človekove pravice.

Na svetovni ravni smo še vedno stoletja oddaljeni od enakosti spolov. Po ocenah bo potrebnih 286 let za odpravo pravnih vrzeli in odpravo diskriminatornih zakonov, 140 let, da bodo ženske enakopravno zastopane na položajih moči in vodenja na delovnem mestu, in vsaj 40 let, da dosežemo enako zastopanost v nacionalnih parlamentih. Ocenjuje se, da bo konec leta 2022 približno 383 milijonov žensk in deklet živelo v skrajni revščini. Vsakih 11 minut pa žensko ali dekle ubije nekdo iz njene lastne družine.

Ker se svet sooča s križanjem globalnih kriz, vključno s pandemijo COVID-19, krizo življenjskih stroškov, zaostrenimi oboroženimi spopadi in podnebnimi spremembami, ženske in dekleta doživljajo različne in nesorazmerne posledice. Ocenjuje se, da bodo ženske leta 2020 zaradi pandemije izgubile 800 milijard ameriških dolarjev dohodka, njihova udeležba na trgih dela pa je manjša kot pred pandemijo.

V skladu z letošnjo temo tehnologije in inovacij za krepitev vloge žensk in deklet je CSW67 ključni trenutek za pregled tehnološkega napredka in zagotovitev, da zaradi njegovega hitrega napredka ženske in dekleta ne bodo zaostajale. Zdaj je trenutek, da se pri digitalizaciji zavzamemo za pristop, osredotočen na človeka, in zagotovimo, da bosta feministični načeli vključenosti in intersekcionalnosti vodilni sili tehnoloških inovacij.

Nujno potrebujemo ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri dostopu do digitalnih tehnologij, oblikovanje vključujočih inovacijskih ekosistemov, vključitev vidika spola v oblikovanje, razvoj in uvajanje tehnologij in inovacij ter odpravo nasilja na podlagi spola, ki ga omogoča tehnologija.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA na 67. zasedanju Komisije Združenih narodov za status žensk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V razpravi so sodelovali:

• Franc Bogovič, evropski poslanec (ELS)
• veleposlanica Eva Tomič, svetovalka v uradu Predsednice RS za podnebno politiko in človekove pravice
• Izidor Ostan Ožbolt, Mladi za podnebno pravičnost
• Jan Kren, Inštitut Jožef Stefan in Društvo EN-LITE

V razpravi, ki jo je vodila prostovoljka skupnosti skupajsmo.eu Lina Jerina Ljubojevič, so se dotaknili nekaterih ključnih vprašanj, povezanih z bojem proti podnebnim spremembam in zavzemanjem za podnebno pravičnost:

• Kakšna je odgovornost industrializiranega globalnega severa do razvijajočega se globalnega juga?
• Je lahko nedavna konferenca COP27 v Egiptu spodbudna novica za podnebje?
• Kako aktualne svetovne krize (epidemija, vojne, …) vplivajo na reševanje podnebnih sprememb? Je podnebna pravičnost še na svetovni agendi?
• Kaj pomeni decembrski dogovor Evropskega parlamenta in Sveta EU o vzpostavitvi mehanizma EU za čezmejni davek na ogljik?
• S kakšnimi ukrepi Slovenija trenutno naslavlja problematiko pravičnega zelenega prehoda?
• Kakšna je vloga mladih pri uresničevanju energetsko-podnebnega prehoda?

Več v posnetku razprave.

Vir: Evropski parlament, Pisarna v Sloveniji

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mladi za mlade: Podnebna pravičnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.